Amerika plača, Fifa zasluži: zakaj je letošnji mundial najdražji doslej

V četrtek se je začel največji športni dogodek leta. V Ciudadu de Mexico sta se pomerili reprezentanci Mehike in Južne Afrike ter tako odprli največje in najdražje svetovno prvenstvo v zgodovini joga bonita.

Mednarodna nogometna zveza Fifa je za svetovno prvenstvo v Severni Ameriki v proračunu za obdobje med letoma 2023 in 2026 predvidela rekordne prihodke. Gre za največji proračun organizacije doslej, saj je poleg aktualnega prvenstva leta 2023 steklo tudi svetovno prvenstvo v nogometu za ženske.

Letošnje prvenstvo je splošno znano kot 'najdražje' svetovno prvenstvo vseh časov. Ne zaradi stroškov za organizatorje – svetovno prvenstvo v Katarju je Doho zaradi izgradnje stadionov stalo več kot 200 milijard dolarjev –, temveč zaradi rekordnega proračuna Fife in astronomsko visokih cen vstopnic.

Slednje ni brez polemik, saj je FIFA za letošnje prvenstvo uvedla tako imenovano dinamično oblikovanje cen. Ko so decembra objavili cene vstopnic, so bile te kar sedemkrat višje kot za svetovno prvenstvo v Katarju leta 2022, je poročal BBC.

V okviru novega modela oblikovanja cen, s katerim si Fifa celo odšteje provizijo v primeru ponovne prodaje vstopnic, bodo prihodki od vstopnic po ocenah dosegli od 1,8 do 2,1 milijarde dolarjev, navaja ESPN.

Strokovnjak za športno trženje Tomaž Ambrožič pojasni, da bo to najdražje svetovno prvenstvo v zgodovini zaradi "povečanja števila sodelujočih reprezentanc in občutno višjih operativnih stroškov izvedbe, ki bodo v ZDA najzahtevnejši doslej".

4,5-milijardno povečanje Fifinega proračuna

Fifa v proračunskem ciklu 2023–2026 načrtuje 11 milijard dolarjev prihodkov, kar je 4,56 milijarde dolarjev več kot v prejšnjem ciklu, predvsem zaradi razširjenega svetovnega prvenstva – namesto 32 ekip bo na mundialu igralo 48 – in višjih prihodkov od vstopnic, gostinskih paketov, televizijskih ter marketinških pravic.

Največji skok Fifa pričakuje pri prihodkih od prodaje vstopnic in gostoljubnih pravic, ki naj bi se povečali za 2,59 milijarde dolarjev na rekordnih 3,10 milijarde dolarjev. Svetovno prvenstvo 2026 bodo skupaj gostile Kanada, Mehika in ZDA, tekmovanje pa bo potekalo v 16 mestih gostiteljih in na sodobnih stadionih, ki omogočajo širšo ponudbo komercialnih paketov za navijače.

Prihodki od televizijskih pravic naj bi v proračunskem ciklu znašali 4,26 milijarde dolarjev, kar je 964 milijonov dolarjev več kot v prejšnjem obdobju. Fifa navaja, da ji ugodni severnoameriški časovni pasovi, globalna dostopnost prenosov in razširjen format turnirja zagotavljajo trdno podlago za komercializacijo pravic.

Prihodki od marketinških pravic naj bi se povečali za 927 milijonov dolarjev na 2,69 milijarde dolarjev. Prihodki od licenčnih pravic so v proračunu ocenjeni na 669 milijonov dolarjev, predvsem iz naslova licenciranja blagovne znamke in plačil licenčnin. Drugi prihodki so ocenjeni na 277 milijonov dolarjev.

Depositphotos

 

Strošek svetovnega prvenstva

Fifa je v prvotnem proračunu za svetovno prvenstvo 2026 predvidela 3,839 milijarde dolarjev stroškov. V ta znesek so vključeni organizacija in operativna izvedba turnirja, logistika, tehnične storitve, prevozi, stroški osebja, produkcije in komercialnih dejavnosti ter nagradni sklad sodelujočim reprezentancam.

Države gostiteljice so medtem odgovorne za večino infrastrukture, varnosti in lokalne storitve. Najbolj pregledni podatki o porabi za svetovno prvenstvo prihajajo iz Kanade, ki bo gostila dve prizorišči mundiala – v Torontu in Vancouvru.

Kanadski proračunski urad je nedavno ocenil, da bodo zvezna, provincialna in lokalna raven oblasti za 13 tekem v Torontu in Vancouvru skupaj porabile okoli 1,07 milijarde kanadskih dolarjev oziroma približno 780 milijonov ameriških dolarjev. Zvezna vlada naj bi prispevala 473 milijonov kanadskih dolarjev oziroma okoli 339 milijonov dolarjev.

Mehika medtem na zvezni ravni napoveduje najnižje stroške organizacije svojega dela mundiala. Tako kot Kanada bo latinskoameriška država gostila 13 tekem. Predsednica Claudia Sheinbaum je trem zveznim državam gostiteljicam že odobrila sredstva v vrednosti 330 milijonov dolarjev za mobilnost.

Mehiška prestolnica je na začetku leta ločeno vzpostavila digitalno platformo za preglednost, ki spremlja okoli 1,33 milijarde dolarjev vreden proračun v okviru velikega števila gradbenih projektov, povezanih z infrastrukturo svetovnega prvenstva.

Največji del prvenstva bo odigran v ZDA, kjer bo turnir gostilo kar 11 mest. Stroški organizacije bodo večinoma padli na mesta in zvezne države. Šola za poslovne vede in menedžment v Ženevi v svoji analizi ocenjuje, da bo organizacija gostiteljska mesta stala 1,8 milijarde dolarjev operativnih stroškov.

Ameriška vlada je doslej odobrila 625 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev za 11 gostiteljskih mest v ZDA, vendar so bila ta sredstva razdeljena šele marca in morda še vedno ne bodo zadostovala za kritje stroškov, kot poroča Bloomberg. Ločena analiza Bloomberga Government pa ugotavlja, da si je 11 zveznih držav pred turnirjem skupno zagotovilo več kot 847 milijonov dolarjev iz vseh zveznih agencij.

Ker letošnji mundial ne zahteva gradnje novih stadionov, kakršna je zaznamovala nekatere prejšnje turnirje, bo večina javnega denarja namenjena infrastrukturi, varnosti, mobilnosti in začasnim prilagoditvam obstoječih objektov.

"Ker je večina stadionov v zasebni lasti, bo organizator moral plačati visoko najemnino in visoke stroške osebja. Poleg tega je v ZDA večina infrastrukture, ki bo uporabljena, primarno namenjena ameriškemu nogometu," pojasnjuje poznavalec Ambrožič in doda, da je ta infrastruktura na visoki ravni.

Skupni stroški organizacije svetovnega prvenstva leta 2026 bodo znani šele po zadnjem sodnikovem žvižgu. Po podatkih študije, ki jo je za Fifo izvedlo svetovalno podjetje OpenEconomics, bi skupni izdatki v zvezi s turnirjem lahko dosegli 13,9 milijarde dolarjev, kar je v glavnem posledica turizma, organizacije turnirja in naložb gostiteljskih mest.

Nagradni sklad

Aprila 2026 je Fifa nagradni oziroma distribucijski sklad za 48 reprezentanc dodatno povečala na 871 milijonov dolarjev. Vsaka udeleženka bo tako prejela najmanj 2,5 milijona dolarjev za priprave in 10 milijonov dolarjev za uvrstitev na turnir.

Letošnji nagradni sklad je skoraj dvakrat večji kot na zadnjem mundialu. Fifa je za svetovno prvenstvo 2022 v Katarju, kjer je skupno igralo 32 reprezentanc, razdelila 440 milijonov dolarjev nagradnega denarja. Zmagovalna Argentina je pred štirimi leti prejela 42 milijonov dolarjev.

Nova sredstva vključujejo tudi več kot 16 milijonov dolarjev subvencij za stroške delegacij reprezentanc in povečano število dodeljenih vstopnic za reprezentance. Fifa je pred korekcijo napovedala nagradni sklad v vrednosti 727 milijonov dolarjev za svetovno prvenstvo leta 2026, kot je poročal Reuters.