Dobro jutro. Ameriški predsednik Donald Trump je optimistično napovedal, da bi ZDA in Iran lahko sklenili trajno premirje, saj se strani pogovarjata o podaljšanem premirju pred njegovim iztekom naslednji teden. "Zelo dobro je, da bomo sklenili dogovor z Iranom, in to bo dober dogovor," je Trump v četrtek povedal novinarjem v Beli hiši.
Pogajanja med Washingtonom in Teheranom bi se lahko nadaljevala ta konec tedna, je dejal. Trump je sicer brez dokazov trdil, da se je Iran strinjal s pogoji, ki jim je dolgo časa nasprotoval, vključno z odpovedjo ambicijam za jedrsko orožje in predajo jedrskih materialov. Sporazum bi vključeval tudi "brezplačno nafto" in odprtje Hormuške ožine, je dodal Trump. Teheran javno ni potrdil, da je dal te obljube.
Čeprav Trump pričakuje hitro rešitev, nekateri voditelji arabskih držav v Perzijskem zalivu in Evrope menijo, da bo minilo približno pol leta, preden bo dosežen trajni mirovni sporazum med ZDA in Iranom in da bi morale sprte strani podaljšati premirje, da bi zajelo ta časovni okvir, so včeraj za Bloomberg neuradno povedali predstavniki vlad držav v bližnjevzhodni regiji.
Preberi še
Hervis v zaprtje vseh slovenskih trgovin
Veriga s športnimi oblačili naj bi vrata zaprla s koncem julija.
15.04.2026
Kaj pri ceni 150 dolarjev za sod nafte čaka Slovenijo in svet?
ZDA z blokado Hormuza pritiskajno na Iran, scenarij 150 dolarjev za sod nafte ni več neverjeten.
14.04.2026
Slovenski avtotrg marca nadaljuje nori niz
Katere znamke so najbolj na udaru kitajskih proizvajalcev?
10.04.2026
Bo iranska energetska kriza nepričakovana rešiteljica avtoindustrije?
Bodo vrtoglave cene pogonskih goriv spodbudile povpraševanje po električnih vozilih?
03.04.2026
Ti si želijo takojšnjega odprtja Hormuške ožine za obnovitev pretoka energije in celo svarijo, da bi lahko prišlo do svetovne prehranske krize, če se to ne bo zgodilo do naslednjega meseca.
Zalivske države verjamejo, da Iran tudi po vojni še vedno zasleduje cilj jedrskega orožja. Zato menijo, da bi moral mirovni sporazum Iranu prepovedati bogatenje urana ali posedovanje balističnih raket dolgega dosega.
Povpraševanje po rabljenih e-avtomobilih narašča
V Nemčiji so se zaradi večjega povpraševanja rabljeni električni avtomobili marca podražili. V Sloveniji se je uvoz rabljenih električnih vozil marca vidno povečal, vendar njihovo absolutno število ostaja majhno.
Prodaja rabljenih električnih vozil se navadno hitreje odzove na spremembe razpoloženja ali spremembe cen bencina, ker gre za do 40 odstotkov cenejša vozila od novih in ker so na voljo takoj. Pri novih avtomobilih je pogosto na dobavo treba čakati več mesecev.
Bo Renault s "slovenskim" twingom matiral Kitajce?
Večje povpraševanje po e-avtomobilih v Evropi sovpada z začetkom aprilske prodaje novega električnega twinga, ki nastaja v novomeškem Revozu. V prvih 14 dneh njegove prodaje je trgovec za vozila koncerna Renault, GA Adriatic, v Sloveniji zabeležil več kot sto naročil, povpraševanje pa naj bi še naraščalo.
V reportaži ogleda proizvodnje v Revozu preberite, kako zagon produkcije novega twinga zaokrožuje skoraj dve leti trajajoči proces intenzivne in temeljite preobrazbe edine slovenske avtomobilske tovarne. Bo Renault z elektrifikacijo ikone iz devetdesetih zajezil tržni pohod cenovno konkurenčnih kitajskih izzivalcev v Evropi?
So domači vodstveni kadri podplačani?
Ko je Deutsche Bank napovedala več kot 20-odstotni dvig prejemkov nadzornemu svetu, se odpira vprašanje, ali podobni pritiski obstajajo tudi v Sloveniji. Zato smo največje domače blue chipe vprašali neposredno: ali si vodstva glede na razmere na trgu dela, inflacijo in odgovornost funkcije zaslužijo višje plače – in ali jih lahko podjetja sploh še zadržijo brez njih.
Slovenske borzne prvokategornike smo vprašali, ali so plače šefov konkurenčne.
Kako država davčno "privija" podjetja
Podjetja v Sloveniji so v letu 2024 plačala več davka na dobiček, saj se je efektivna davčna stopnja zvišala na 17,2 odstotka, kar je najvišje v zadnjih letih. Čeprav je nominalna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb prej znašala 19 odstotkov, dejanska obremenitev ostaja nižja zaradi davčnih olajšav – a se bo ta razlika v prihodnje zmanjševala. Vlada je namreč stopnjo od leta 2024 zvišala na 22 odstotkov, dodatno pa največja podjetja čakajo še globalni minimalni davek, banke pa tudi poseben davek na bilančno vsoto.
Podatki razkrivajo tudi precejšnje razlike med posameznimi dejavnostmi, ki segajo od manj kot 13 do skoraj 20 odstotkov.
Najbolj brano
Slovenija znižuje davke, primanjkljaj pa narašča – koliko časa še?
Energetski šoki prek gnojil do hrane: kaj in koliko bomo lahko dali na mizo
Ali bitcoin čaka upad na 60.000 dolarjev?
Pandemije ni več, covidova zapuščina pa še živi – izstavljeni račun bomo odplačevali še leta
Danes spremljamo
Eurostat bo objavil podatke o trgovinski bilanci.