So predsedniki uprav slovenskih blue chipov premalo plačani?

Plače vodilnih kadrov rastejo – in podjetja to vse bolj odkrito utemeljujejo s konkurenčnostjo na trgu dela. Ko je Deutsche Bank napovedala več kot 20-odstotni dvig prejemkov nadzornemu svetu, se je zastavilo vprašanje, ali podobni pritiski obstajajo tudi v Sloveniji. Zato smo največje domače blue chipe vprašali neposredno: ali si vodstva glede na razmere na trgu dela, inflacijo in odgovornost funkcije zaslužijo višje plače – in ali jih lahko podjetja sploh še zadržijo brez njih.

Deutsche Bank je pred letno skupščino napovedala občuten dvig plačil nadzornemu svetu, pri čemer je osnovno plačo predsednika nadzornega sveta zvišala za 21 odstotkov na 1,15 milijona evrov, plače drugih članov pa med 16 in 17 odstotki. Razlog je neposreden: obstoječe nagrajevanje po oceni banke ni več zadostovalo za privabljanje in ohranjanje vrhunskih strokovnjakov.

Plače šefov slovenskih blue chipov: komu se je v enem letu plača najbolj zvišala

Ta argument postaja vse bolj relevanten tudi za slovenski trg, čeprav so razmere nekoliko drugačne. Podatki o bruto prejemkih predsednikov uprav največjih družb na Ljubljanski borzi kažejo, da so razlike med podjetji precejšnje, dinamika rasti pa neenakomerna. V absolutnem znesku ostajata na vrhu Krka in NLB, kjer sta predsednika uprav Jože Colarič in Blaž Brodnjak v letu 2025 presegla mejo poldrugega milijona evrov bruto.

Najizrazitejši premik pa ni bil na vrhu, temveč v sredini lestvice. Najbolj se je bruto prejemek lani povečal predsedniku uprave Petrola Sašu Bergerju, in sicer s 339.134 evrov v letu 2024 na 632.633 evrov v letu 2025. To pomeni rast za 293.499 evrov oziroma približno 86,5 odstotka. V poročilu o lanskem poslovanju razlogov za takšno rast niso navedli, iz Politike prejemkov pa je razvidno, da lahko variabilni prejemki znesejo tudi več kot fiksni, vendar se v tem primeru izplačilo presežnega dela odloži za obdobje vsaj enega leta. V letu 2024 variabilni del plačila ni bil izveden.

Brodnjaku se je bruto prejemek sicer prav tako močno povečal, z 1.012.914 evrov na 1.797.887 evrov, kar pomeni rast za 784.973 evrov oziroma približno 77,5 odstotka. Kot so pojasnili v letnem poročilu NLB, je bilo povišanje izplačanih prejemkov članov uprave NLB predvsem posledica izplačila variabilnih delov nagrajevanja za pretekla obdobja.

Glede na letna poročila so sicer prejemki predsednikov uprav slovenskih družb iz prve kotacije ljubljanske borze sestavljeni iz nespremenljivega (fiksnega) in spremenljivega (variabilnega) dela, pa tudi bonitet, dodatnih pokojninskih zavarovanj in drugih prejemkov.

Kdo je prejel manj kot v letu 2024?

Na drugi strani so se prejemki v nekaterih podjetjih celo znižali, med drugim pri vodstvih Cinkarne Celje, Save Re in Zavarovalnice Triglav, kar kaže, da enotnega trenda ni. Med razpoložljivimi podatki za leto 2025 je bil najnižji bruto prejemek zabeležen pri Telekomu Slovenije.

Kljub temu podjetja sama opozarjajo, da primerjava s tujino razkrije precejšnjo vrzel. V Krki poudarjajo, da so prejemki vodstev v Sloveniji tradicionalno nižji kot v EU, in sicer tudi relativno glede na povprečno plačo zaposlenih.

Podoben ton je zaznati tudi pri Savi Re, kjer ocenjujejo, da prejemki na ravni uprav in nadzornih svetov niso konkurenčni širšemu evropskemu prostoru, kar se odraža tudi v predlogu posodobitve politike prejemkov. Ta med drugim vključuje dvig osnovnega plačila članov nadzornega sveta "po več kot desetletju nespremenjenih zneskov, ob upoštevanju kumulativne inflacije in rasti plač v gospodarstvu".

Nadzorni svet Save Re bo skupščini delničarjev tako predlagal posodobitev politike prejemkov članov organov vodenja in nadzora. "V obdobju od 2011 do 2025 je kumulativna inflacija v Sloveniji znašala 35,2 odstotka, povprečna mesečna bruto plača pa se je v istem obdobju povečala za 83,5 odstotka, kar neposredno in pomembno vpliva na realno vrednost prejemkov članov nadzornega sveta," so zapisali.

Osnovno plačilo za opravljanje funkcije posameznega člana nadzornega sveta bodo s 13 tisoč evrov bruto letno zvišali na 21 tisoč evrov bruto letno, sejnino za udeležbo na seji pa z 275 evrov bruto na 360 evrov bruto. V posodobljeni politiki prejemkov je predlagan tudi dvig zgornje meje osnovnega dela prejemkov člana uprave Save Re, in sicer v vrednosti do 22 tisoč evrov bruto mesečno.

 

Regulacija kot omejitev rasti plač

Pri tem se slovenske družbe soočajo z dodatno omejitvijo. V podjetjih, kjer ima država večinsko lastniško vlogo, višino prejemkov določa tako imenovani Lahovnikov zakon iz leta 2011.

Zavarovalnica Triglav izpostavlja ravno to – da so prejemki uprave omejeni z zakonom, ki določa zgornje meje glede na povprečno plačo v družbi, kar omejuje primerljivost s tujimi konkurenti. Skladno z zakonom, je vrednost osnovnega mesečnega plačila članov uprave sicer odvisna od povprečne plače v družbah Skupine Triglav. Osnovna plača predsednika uprave je omejena s petkratnikom povprečne bruto plače zaposlenih v družbah Skupine v Sloveniji, osnovna plača članov uprave pa lahko dosega 95 odstotkov osnovne plače predsednika uprave.

Tudi Telekom Slovenije poudarja, da se prejemki določajo v okviru zakonodaje, uredb in politike prejemkov, ki sledi priporočilom državnega holdinga, zato podjetja konkurenčnost vse pogosteje utemeljujejo širše kot zgolj z višino plače. Pri Telekomu Slovenije kot ključno prednost izpostavljajo celoten paket, ki vključuje stabilno poslovno okolje, razvojne projekte in vlogo pri tehnološkem razvoju.

Luka Koper poudarja pomen jasno strukturirane politike prejemkov, ki naj bi zagotavljala stabilnost in zmanjšala tveganje za odhode ključnega kadra, medtem ko Krka opozarja, da na odločitve kadrov vplivajo tudi dejavniki, kot so možnosti razvoja, delovno okolje in dodatne ugodnosti.

Pomemben del sistema nagrajevanja ostaja vezan na uspešnost poslovanja. V večini družb je variabilni del prejemkov neposredno povezan z doseganjem finančnih in nefinančnih ciljev, kar pomeni, da gibanje delnic in pričakovanja vlagateljev posredno vplivajo na končne izplačane zneske.

Petrol tako poudarja, da so merila za variabilno nagrajevanje vnaprej določena in vezana na kratkoročno in dolgoročno uspešnost skupine, Sava Re pa izpostavlja, da sistem spodbuja ustvarjanje vrednosti za deležnike ob hkratnem upravljanju tveganj.

Kdo ima zadnjo besedo pri vprašanju, v katero smer bodo šli prejemki vodilnih kadrov slovenskih blue chipov, je sicer jasno. Morebitne spremembe Politike prejemkov namreč sprejema nadzorni svet družbe, potrditi pa jih mora z večino tudi skupščina delničarjev.

Več kot polovico plače državi

Podatki o neto izplačilih dodatno razkrivajo visoko davčno in prispevno obremenitev najvišjih plač. Pri Krki je denimo predsednik uprave Colarič v letu 2025 prejel približno 1,6 milijona evrov bruto, medtem ko je njegov neto prejemek znašal okoli 647 tisoč evrov. To pomeni, da je razlika med bruto in neto zneskom presegla 900 tisoč evrov oziroma več kot polovico celotnega izplačila.

Podoben vzorec velja tudi za preostale člane uprave, kjer neto prejemki praviloma znašajo približno 40 odstotkov bruto zneskov. Takšna razmerja jasno kažejo, da so najvišje menedžerske plače v Sloveniji močno obremenjene z davki in prispevki, zlasti pri variabilnem delu nagrajevanja, ki se v celoti všteva v davčno osnovo.