Kaj pri ceni 150 dolarjev za sod nafte čaka Slovenijo in svet?

Posledice iranske vojne lahko s stališča energetskih trgov primerjamo z vožnjo z vlakcem smrti. Zgovoren primer takšne nepredvidljivosti je ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je grožnjo s totalno vojno proti Iranu najprej zamenjal s premirjem, nato pa po neuspelih pogajanjih z iransko delegacijo v Islamabadu v nedeljo nepričakovano napovedal ameriško blokado Hormuške ožine. Kakšni so scenariji posledic za svet, Evropo in Slovenijo?

ZDA: kratkoročna energetska bolečina za geostrateško zmago

Najverjetnejša razlaga ameriške strategije po ocenah analitikov je, da so kratkoročna negativna gibanja na finančnih in energetskih trgih neizogibna in sprejemljiva cena za doseganje dolgoročnih geopolitičnih ciljev Washingtona.

"Pogajanja so propadla, vendar za trge razkrila marsikaj," ocenjuje Terry Haines, analitik agencije Pangaea Policy iz Washingtona. "ZDA poskušajo s tem uresničiti troje: pokazati, da so pripravljene ekonomsko izčrpati Iran, s tem bodo poskušale pritisniti na energetsko odvisno in pokroviteljsko Kitajsko, da Teheran prisili nazaj k pogajalski mizi, in nazadnje prepričati zalivske zaveznice, da Iranu dajo ekonomska zagotovila v zameno za njegov odstop od jedrskih ambicij."

Propadla pogajanja kažejo na to, da ZDA pri zasledovanju svojih geostrateških ciljev denuklearizacije Irana ne odstopajo, še več, pritisk so, kot je pokazal nedavni napad na otok Harg, pripravljene stopnjevati, dodaja ameriški geopolitični analitik.

Podobno je za Bloomberg ocenil tudi ekonomist Nouriel Roubini. Dejal je, da lahko odločno ameriško zaostrovanje razmer prisili Teheran k predaji in konča iransko vojno, čeprav s tem ZDA tvegajo še višje cene nafte.

"Dokler temeljna vprašanja, kot so iranski jedrski program in drugi regionalni konflikti, niso rešena, bo vsaka iskra cene hitro potisnila prek 100  dolarjev za sod ali še višje," o geopolitičnih kalkulacijah akterjev meni analitik podjetja Acex Tilen Šarlah.

Kot je včeraj poročal Wall Street Journal, se Bela hiša pri izčrpavanju Irana zaveda glavne kolateralne žrtve svoje strategije – Evropa. Finančni minister Scott Bessent naj bi Trumpu glede posledic zaostrovanja razmer povedal, da sta Azija in Evropa najbolj ranljivi zaradi naraščajočih cen energije, ki bi bile posledice večtedenske blokade Irana.

GZS: višja inflacija nam ne uide

Vojna v regiji, bogati z nafto, ki visi nad svetovnimi finančnimi trgi, gospodarstvom in dobavnimi verigami, bo po napovedih strokovnjakov s svojimi posledicami, ki so se začele akutno kazati v energetski krizi, zagotovo vplivala na rast cen v Evropi in Sloveniji. Glavno vprašanje je samo, kako močan bo ta vpliv in kako dolgo bo trajal. Če sodimo po zgodovinskih izkušnjah, zlasti po začetku ukrajinske vojne, bi lahko cenovni pritiski postali, podobno kot leta 2022, dolgotrajni.

"Višji inflaciji se ne bomo mogli izogniti," je po sklenitvi začasnega premirja v Zalivu dejal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije GZS Bojan Ivanc. Glede tega, kdaj lahko Slovenci pričakujemo popuščanje cenovnih pritiskov na bencinskih servisih in posledično tudi na trgovinskih policah, paje dodal: "Po osnovnem inflacijskem scenariju, ki smo ga pripravili konec marca 2026, smo predvidevali povišano raven (ne dodatne rasti) cen pogonskih goriv v drugem in tretjem četrtletju. V zadnjem četrtletju pa bi po naših ocenah lahko sledil padec," je bil pred zadnjo eskalacijo previden ekonomist.

Podobno ob najbolj optimističnem "aprilskem scenariju" odprtja Hormuške ožine napoveduje tudi Dejan Koletnik, predsednik Slovenskega združenja za energetiko. "Relativno stabilnejše in nižje cene bi ob pogoju dolgotrajnejše umiritve razmer lahko dosegli v tretjem ali četrtem četrtletju."

Cene nafte so medtem včeraj na mednarodnih trgih znova presegle 100 dolarjev za sod. Poskočile so tudi terminske pogodbe za evropski plin, ki so bile v ponedeljek višje tudi za 18 odstotkov, preden so se čez dan nekoliko pocenile. Opazovalci se sprašujejo, ali bo ameriška mornarica ustavila tankerje, ki plujejo pod kitajsko zastavo, kar bi regionaliziran konflikt globaliziralo. Po tem scenariju se lahko nafta podraži tudi nad 150 dolarjem za sod, navaja Bloomberg.

Podobno razmišlja tudi analitik Šarlah, ki je pred včerajšnjo ameriško blokado ocenil, da svet čaka scenarij zatišja pred nevihto. "Trg trenutno le 'izpušča zrak' zaradi krajšega premirja," je pesimistično ocenil in dodal, da to ne spreminja dolgoročnih trendov, ki ostajajo negotovi. "Do končnega dogovora je še daleč in finančni trgi trenutno ocenjujejo pozicijo z znižano premijo za tveganje, a nafta še vedno ostaja precej višje kot pred začetkom konflikta," je poudaril.

Koletnik: gorivo tudi po 2,3 evra za liter

Cene goriva so v Sloveniji od začetka vojne dosegle zgodovinsko raven – dizel se je podražil za slabih 30 odstotkov, za liter je bilo treba pred današnjo pocenitvijo izven avtocestnega križa odšteti kar 1,894 evra. Kljub skromnemu znižanju poznavalci opozarjajo, da gre le za kratkotrajen premor v trendu rasti: "Drastičnega in trajnega znižanja cen goriv pri nas zaradi naštetega v tem trenutku še ni pričakovati," komentira Šarlah. Dodaten pozitiven učinek na današnjo pocenitev ima še valutni tečaj, saj se je evro v primerjavi z dolarjem okrepil za približno odstotek.

Če se ameriška blokada Hormuške ožine ohrani, se lahko cena surove nafte brent v skrajnem scenariju povzpne proti 150 dolarjem za sod, meni Koletnik. V maloprodajnih cenah bi to v Sloveniji ob nespremenjenih davkih pomenilo tudi cene goriva po 2,3 evra za liter, opozarja.

Ekonomist Ivanc opozarja še na vlogo trošarin, ki so trenutno na minimalnih vrednostih. "Pri morebitnih večjih padcih cen naftnih derivatov lahko pričakujemo tudi delen dvig trošarin, ki so trenutno na evropskem minimumu. Zelo veliko bo tudi odvisno od tega, kakšna bo razlika v cenah v sosednjih državah," pravi.

"Če se razmere v Hormuški ožini hitro stabilizirajo, bi se to na bencinskih servisih lahko poznalo v nekaj tednih, širši učinek na trgovinskih policah pa bi se lahko začel kazati proti jeseni," povezavo cen energentov in drugih dobrin povzema Lojze Kozole, analitik borznoposredniške hiše Ilirika. Seveda pa je vse odvisno od časovnice konflikta. "Pri krajših energetskih šokih lahko učinek večinoma zadrži pri energiji, če šok traja dlje, pa se z zamikom prenese tudi v hrano in drugo blago," dodaja. Cene goriv so lahko zgodba tednov, medtem ko so cene hrane bolj zgodba mesecev ali celo več sezon, če motnje trajajo, opozarja.

"Že zdaj bi morali računati na približno 10- do 15-odstotno prelivanje višjih cen energije v cene hrane," je o posledicah povišanih cen energentov za cene hrane v intervjuju za televizijo Bloomberg Adria opozorila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc.

Če bi se plovba skozi Hormuz znova vzpostavila do konca meseca, bi lahko po Koletnikovi oceni cena goriva razmeroma hitro upadla. "Prejšnji primeri so pokazali, da se veleprodajne cene lahko umirijo v nekaj tednih, maloprodajne pa z zamikom enega do dveh mesecev," napoveduje.

Pičle evropske zaloge plina

Nič bolje ne kaže zemeljskemu plinu, kajti zaloge držav EU so se zaradi hladnejše zime in večje porabe po sezoni zmanjšale pod večletno povprečje. Evropska plinska skladišča so približno 28-odstotno napolnjena, kar je več kot pet odstotnih točk nižje kot pred letom dni.

Ob tem, da EU približno 12 odstotkov uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) kupuje od Katarja. Iranski napad na katarski kompleks Ras Laffan, enega največjih objektov za proizvodnjo plina na svetu, je zmogljivost zmanjšal za približno 17 odstotkov.

Za letos imajo države članice s Katarjem sklenjene dolgoročne pogodbe v skupnem obsegu približno 21,5 milijarde kubičnih metrov UZP, kar je približno 250 TWh plina oziroma približno 6,4 odstotka letnega povpraševanja po plinu v EU. Če bi bila katarska proizvodnja in izvoz UZP dalj časa motena, bi se potrebe EU po nakupih UZP na promptnem trgu lahko povečale s približno 40 na približno 62 milijard kubičnih metrov letno, menita Koletnik in Franc Žlahtič, predsednik sveta Agencije za energijo.

"Cene zemeljskega plina na evropskem referenčnem vozlišču TTF so se po izbruhu krize izrazito zvišale, promptne (trenutne, dnevne cene) in terminske cene so se v primerjavi z obdobjem pred konfliktom približno podvojile. Posebej izrazit je pritisk na terminske cene za letošnje poletne mesece," sta ocenila v komentarju za časnik Delo. Opozorila sta, da večja odvisnost EU od uvoza UZP iz regije po začetku ukrajinske vojne pomeni, da bo morala Evropa zanj na mednarodnih trgih konkurirati Aziji.

Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je države EU pozval, naj začnejo pravočasno polniti skladišča plina, da se izognejo pritisku na cene ob koncu sezone. "V primerjavi z letom 2022 smo veliko bolje pripravljeni," je dejal. Vendar je naša izpostavljenost nestanovitnemu svetovnemu trgu jasna, zato je nujno, da se na prihajajočo zimo pripravimo pravočasno in usklajeno. Čimprejšnje polnjenje skladišč bi omogočilo izkoriščanje daljšega obdobja polnjenja in večjo prilagodljivost tržnim razmeram, s čimer bi ublažili pritisk na cene in se izognili poletni gneči pred naslednjo sezono.

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) Aleksander Mervar je glede vpliva iranske vojne na cene električne energije opozoril, da so se cene na terminskih trgih za vsa četrtletja do konca leta zvišale za 36 do 38 odstotkov. "Dražja nafta in plin podražita tudi žveplo, gnojila, transport, embalažo in v Evropi tudi elektriko, saj plinske elektrarne še vedno pogosto določajo mejno ceno elektrike za celoten sistem," povezave pojasnjuje analitik Kozole.

Skozi Hormuško ožino teče približno polovica svetovne zaloge sečnine, gnojila na osnovi dušika, in skoraj tretjina amonijaka.

"Kriza v Perzijskem zalivu ni toliko kriza dobave, kot je cenovna kriza, saj je glavnina energentov, ki jih dobavljajo zalivske države, namenjena azijskim kupcem. Vseeno pa zemeljski plin in naftni derivati zagotavljajo 45 odstotkov slovenskih nacionalnih potreb po energiji. Porabo je težko zmanjšati, saj zagotavlja delovanje gospodarstva," pravi ekonomist Ivanc.

Poškodovana infrastruktura

Pri dražitvah energentov pa ne gre samo za odzive na zaprtje Hormuške ožine, ampak so ti tudi posledica napadov tako ZDA in Izraela na iransko energetsko infrastrukturo kot tudi obrnjeno – iranske napade na energetske sektorje zalivskih držav. "Napadi na naftno in plinsko infrastrukturo ustvarjajo veliko neznanko, saj ni jasno, koliko časa bo trajala odprava škode," opozarjajo pri GZS.

Po podatkih analitične hiše Rystad Energy bi lahko skupni stroški obnove poškodovane infrastrukture v regiji, ki vključuje rafinerije, terminale za gorivo in naprave za plin, presegli 25 milijard dolarjev. Po navedbah Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) je bilo do konca marca 2026 zabeleženih 48 napadov na strateško pomembnih lokacijah na energetsko infrastrukturo v Zalivu, kar vključuje tudi ključne logistične centre, kot je dubajsko pristanišče Jebel Ali.

"Če bo ogrožena varnost iranskih pristanišč v Perzijskem in Omanskem zalivu, nobeno pristanišče ne bo varno," je v izjavi po poročanju iranske državne tiskovne agencije IRIB News na včerajšnjo Trumpovo blokado zapisalo vodstvo iranske vojske. "Varnost v pristaniščih Perzijskega in Omanskega zaliva je bodisi za vse bodisi za nikogar."

Za objekte, kot je katarski Ras Laffan, so ocene obnove poškodovanih zmogljivosti pesimistične, saj naj bi popolna obnovitev zmogljivosti trajala od tri do pet let.

Medtem pa Iran za svojo poškodovano infrastrukturo napoveduje hitrejše okrevanje. Iransko ministrstvo za nafto načrtuje obnovitev 70 do 80 odstotkov predvojnih zmogljivosti rafinerij v enem do dveh mesecih. Namestnik ministra Mohammad Sadeq Azimifar je navedel, da naj bi rafinerija na otoku Lavan delno začela obratovati že v desetih dneh.

Ciljani vladni ukrepi

Predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun je opozoril, da bi morali biti vladni ukrepi za reševanje krize usmerjeni k najranljivejšim skupinam ter jasno časovno zamejeni. Ob tem ne bi smeli krniti cenovnih signalov in tako zmanjševati spodbud za prilagajanje porabnikov energentov na očitne strukturne spremembe na energetskih trgih.

"Zaradi reguliranega modela oblikovanja cen in verjetnega prilagajanja trošarin bo učinek na maloprodajne cene omejen, prenos morebitne pocenitve pa ni vezan na promptni trg, zato morajo cene dlje časa upadati, da bi tudi pri nas čutili razliko v ceni," glede prihodnjih trendov na maloprodajnem trgu goriv napoveduje Šarlah.

Po optimističnem scenariju GZS bi se maloprodajne cene goriv lahko znižale v prihodnjih tednih, "vendar temu scenariju pripisujemo okoli 15-odstotno verjetnost". Pesimistični scenarij predvideva povišano raven naftnih derivatov do začetka leta 2027, sklene prvi ekonomist zbornice Bojan Ivanc.