E-pismo: Vlada, reform bi

Soboto dopoldne z vami preživljam Aleš Kovačič, novinar. Slovenija dobiva novo vlado, ki v koalicijski pogodbi ambiciozno načrtuje gospodarski razcvet, zaradi česar se je koalicija pretenciozno samoimenovala za razvojno. V ta preboj pa ne bodo usmerjeni le gospodarska in proračunska politika, ampak po napovedih novega ministra za zunanje zadeve Toneta Kajzerja tudi diplomacija. Referenca je znova temeljni dokument nove kolacije, v katerem je zapisano, da bo diplomacija zavezana "aktivni, interesno usmerjeni in suvereni zunanji politiki kot orodju za zaščito nacionalnih interesov, gospodarstva in varnosti".

Tako ekonomska kot tudi politološka stroka sta do smelih načrtov precej zadržani, češ da je oziroma bi morala biti gospodarska diplomacija že tako ali tako ena od osrednjih poslanstev Mladike. Politolog Bogomil Ferfila je ocenil, da gre za "dodatno diplomatsko birokracijo", njegov kolega Marko Lovec pa, da je to "popularna tema", ki jo na veliki zvon rada obeša vsakokratna vlada.

V razvojnem duhu so zato potekala zaslišanja ministrskih kandidatov resorjev, ki bodo v četrti vladi Janeza Janše snovali gospodarski prerod države. Bodoči gospodarski minister Anže Logar je tako na predstavitvi diagnosticiral, da sta ključni težavi domačega gospodarstva nizka dodana vrednost in davčni sistem, ki ne spodbuja dela. Ob tem je opozoril na razlike znotraj gospodarstva, saj večino dobičkov ustvarja majhen del podjetij, medtem ko se v širšem delu gospodarstva ti zmanjšujejo.

Njegov recept za izboljšanje stanja je – predvidljivo, a v praksi in ob aktualnih gospodarsko-trgovinskih razmerah manj jasno izvedljivo - krepitev gospodarske rasti, tehnološki preboji in učinkovitejša država. "Brez dobička ni naložb, brez naložb ni rasti produktivnosti in brez tega ni višjih plač," se glasi razvojni koncept. Recept, kako našteto doseči, pa naj bi ponujal kar poslovni model farmacevta Krka: "Krka je dokaz, da se v Sloveniji da ustvariti gospodarstvo visoke dodane vrednosti. Naloga te vlade pa ne bo razdeliti dobičkov peščice oziroma jih prerazporediti drugam, ampak narediti, da bo takih primerov, kot je Krka, čim več."

Sicer je po revanšizmu blagozaudarjajoča izjava všečna, vendar spet – podobno kot etiketa 'razvojna koalicija' - premalo konkretna. Z namenom, saj v praksi ta napoveduje reforme, kjer se reže in prerazporeja. O čemer pa ni posebej pametno govoriti na začetku mandata. Čeprav politična modrost narekuje, da je čas za boleče, a nujne, korake na začetku mandata vlade, zato da volivci s pregovorno kratkim spominom do novega volilnega cikla vse skupaj pozabijo in občutijo samo še pozitivne sadove svojih žrtev.

A po ocenah stroke in mednarodnih organizacij je vrag že vzel šalo. Kot je v oddaji Spotlight na televiziji Bloomberg Adria posvaril ekonomist Bogomir Kovač, je označevanje koalicije za razvojno pretirano, saj bo "brez korenitih in sistematičnih reform težko doseči razvojni preboj". Opozoril je, da ob povečanju izdatkov v času odhajajoče vlade predlagane razbremenitve gospodarstva in zmanjšanje davkov ob hkratnem upadu gospodarske rasti proračunsko niso vzdržne. Posledično se lahko poglobi proračunski deficit, kar po njegovem mnenju vodi v "nevšečnosti, ki lahko vodijo v fiskalno krizo države", sploh ob geopolitičnih žariščih.

Toda novi finančni minister Andrej Šircelj je v svoji predstavitvi napovedal prav to: ZUJF-a ne bo, davka na nepremičnine tudi ne, bo pa razmislek o sistemu plač v javnem sektorju. Zanimivo je ob tem ugotovil, da primanjkljaj presega tri odstotke BDP-ja, dolg pa je na 65 odstotkih, kar ni pozabil pripisati odhajajoči vladi, bil pa je - podobno kot njegov gospodarski kolega v novi vladi - izrazito redkobeseden pri kvadraturi kroga davčnih razbremenitev gospodarstva in dela na eni ter sanacije fiskalne politike na drugi strani.   

Kajti so politične leporečne napovedi in so ekonomske trdosrčne napovedi in jasno je, katere narekujejo realnost. Tako Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD v zadnjem poročilu iz minule srede znižuje napovedi, saj naj bi se realna rast BDP gibala v višini dveh odstotkov, prihodnje leto pa 2,2 odstotka. A tudi ta bo takšna samo pod pogojem, da bo podprta s črpanjem sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost ter s pričakovanim znižanjem stopnje varčevanja gospodinjstev. Pa smo spet tam – pri zaupanju. Banka namreč hkrati opozarja na mednarodni kontekst, ki je za majhno izvozno gospodarstvo trenutno zelo zahteven, in bi zaradi strahu utegnilo zavreti 'zavarovalno' potrošnjo prebivalstva. Vztrajno šibko zunanje povpraševanje obremenjuje gospodarske obete, medtem ko bi višja inflacija lahko oslabila zaupanje potrošnikov, so še ocenili pri EBRD.

Da je stanje kritično, Slovenija pa ne uživa zaupanja, je pokazala tudi najnovejša anketa med člani Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Država je praktično po vseh kriterijih nazadovala, najbolj pa pri zaposlovanju in naložbah. "Lani je 80 odstotkov vprašanih ocenilo, da je Slovenija dobra lokacija za ponovno investicijo, letos je ta delež upadel na vsega 59 odstotkov," je na predstavitvi povedala predsednica zbornice Gabriele Rose. Moti jih marsikaj, zaskrbljujoča in v kontekstu povečanja porabe indikativna pa je napoved, da jih bo več odpuščalo kot zaposlovalo.

Nič bolj vedra, pravzaprav zelo podobna, ni najnovejša napoved OECD. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj navaja, da globalno gospodarstvo ostaja pod pritiskom, rast gospodarstev se umirja, inflacija pa narašča. OECD je zato Sloveniji znižal napoved letošnje rasti, čeprav pričakuje okrevanje glede na šibko leto 2025. Tudi njihovi analitiki upe okrevanja v 2026 in 2027 polagajo v krepitev domače potrošnje in investicij za približno dva odstotka letno, sočasno pa v junijskem poročilu, za razliko od decembrskega, opozarjajo na "več negotovosti in tveganj".

Navkljub Šircljevim napovedim, da bo resorno ministrstvo obvladovalo proračunski primanjkljaj in postopno zmanjševalo javni dolg, je OECD v zadnji napovedi navzgor popravil javnofinančni primanjkljaj, ki bo letos 3,3-odstoten, v 2027 pa že 3,5. "Vsak ukrep, ki je tudi v okviru te koalicijske pogodbe, bom kot minister za finance presojal s tega vidika. Koliko bom uspešen, koliko ne bom, boste videli," je napovedal glede zbijanja primanjkljaja pod ciljne tri odstotke BDP. Stanje je torej jasno, cilji tudi, kriteriji uspešnosti prav tako. Čakamo samo na (bolečo) kurativo, ki ne more priti dovolj hitro.