Mladi menijo, da si z delom ne bodo mogli kupiti stanovanja – imajo prav?

Nedavna raziskava je pokazala, da mladi večinoma ne verjamejo, da si bodo lahko z dohodkom iz dela kupili nepremičnino. Številke temu mnenju pritrjujejo.

Če so se dohodki v zadnjih letih zviševali - tudi v realnih vrednostih, ki upoštevajo inflacijo - so se cene stanovanjskih nepremičnin zvišale še bolj. Kaj kažejo podatki?

Le 38 odstotkov mladih meni, da si bodo lahko zagotovili lastno stanovanje, kaže nedavno objavljena raziskava podjetja Valicon. Na vprašanje, ali jim deset let trdega dela lahko omogoči lastno nepremičnino, je 62 odstotkov mladih v anketi odgovorilo nikalno.

"Med mladimi se krepi občutek, da trdo delo ne prinaša več vsega, kar je nekoč. Čeprav jih 71 odstotkov verjame, da jim bo delo v prihodnjih desetih letih omogočilo ustvariti družino, in 61 odstotkov pričakuje finančno varnost, jih le 38 odstotkov meni, da si bodo lahko zagotovili lastno stanovanje. Raziskava tako kaže, da mladi ne izgubljajo vere v družino ali delo, vse bolj pa dvomijo, da jim bo delo omogočilo rešiti eno izmed ključnih življenjskih vprašanj – stanovanjsko," so sporočili iz karierno-zaposlitvenega portala MojeDelo.com, ki je naročilo raziskavo.

"Pri mladih generacijah ne gre več za pomanjkanje ambicij, temveč za dvom, da bo trud sploh poplačan. Ko mladi ne verjamejo več v klasično obljubo, da trdo delo prinese dom in družino, se spremeni tudi njihov odnos do dela in delodajalcev," je sporočila Andreja Šobar, vodja marketinga pri podjetju MojeDelo.com.

Statistični podatki dejansko kažejo, da se mladim nakup stanovanja odmika. Povprečne plače mladih v starosti od 25 do 34 let so se od leta 2020 od leta 2025 nominalno zvišale za okoli 30 odstotkov – iz 1.084 evrov neto na mesec pred petimi leti na 1.386 evrov na mesec v lanskem letu.

Vendar so se cene nepremičnin v tem obdobju zvišale bistveno bolj - za kar 75 odstotkov. Iz povprečno 1.750 evrov na kvadratni meter v letu 2020 na 3.070 evrov na kvadratni meter v lanskem letu, ko so po podatkih Geodetske uprave cene prvič v povprečju presegle mejo 3.000 evrov na kvadratni meter.

To preračunano pomeni, da bi posameznik s povprečno neto plačo 1.386 evrov moral lani delati 11 let za nakup 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja. Leta 2020 bi za to potreboval osem let dela – če bi celotno plačo namenil nakupu stanovanja.

Ker se cene stanovanj po delih države razlikujejo bistveno bolj kot se razlikujejo višine plač, so stanovanja v bolj odmaknjenih območjih mladim bistveno dostopnejša kot v osrednji Sloveniji ali na Obali, kjer so cene najvišje.

V Posavju, na primer, bi mladi s tamkajšnjo povprečno neto plačo za hipotetično 60 kvadratov veliko stanovanje delal dobrih pet let. V Osrednjeslovenski regiji pa bi za takšno stanovanje delal kar dobrih 17 let, kaže preprosta primerjava med cenami nepremičnin in višinami plač.

Jamstvena shema je klavrno propadla

Država je sicer leta 2022 uvedla stanovanjsko jamstveno shemo za mlade do 38. leta, da bi jim omogočila nakup prve nepremičnine, vendar projekt ni zaživel.

"Na zadnje povabilo bankam (januar 2026) ni bila oddana nobena ponudba banke za dodelitev jamstvene kvote po zakonu, zato je shema trenutno neaktivna," navaja SID banka, preko katere država zagotavlja jamstva za posojila.

Polog za posojilo je "finančni zid" Za mlade kupce nepremičnin je največja ovira pogosto polog, ki ga morajo imeti za najem posojila. Ta običajno predstavlja 20 odstotkov vrednosti nepremičnine. "20 odstotkov pologa ni majhna administrativna zahteva, ampak konkreten finančni zid," navaja nepremičninski portal N24. Kupci morajo pravzaprav imeti več gotovine kot zgolj omenjenih 20 odstotkov, saj pri nakupu nastanejo še dodatni stroški - kot so priprava ali pregled pogodbe, notarske storitve, vpis v zemljiško knjigo, cenitev nepremičnine za banko, bančni stroški odobritve oziroma zavarovanja kredita in morebitna provizija nepremičninske agencije. Poleg tega mladi običajno pred nakupom živijo v najemu, zaradi česar so njihove možnosti varčevanja za polog dodatno omejene.

Včeraj nam na vprašanje, zakaj za shemo ni zanimanja, iz SID banke niso odgovorili. Banke so sicer že ob uvedbi sheme opozarjale, da državno jamstvo ne rešuje ključne ovire, to je kreditne sposobnosti prosilcev.

"Če kreditojemalec ni kreditno sposoben v skladu s predpisi, ki urejajo bančno poslovanje, vključujoč sklep Banke Slovenije, mu tudi predlagano poroštvo države ne bo omogočilo pridobitve kredita oziroma pridobitve takšnega zneska kredita, ki je potreben za nakup (primernega) stanovanja," so ob uvedbi sheme opozorili pri Združenju bank Slovenije.