Slovenija znižuje davke, primanjkljaj pa narašča – koliko časa še?

Slovenske javne finance so pod pritiskom zaradi političnih odločitev za razbremenitev gospodinjstev in hkratne realnosti naraščajočih izdatkov. Prvi letošnji podatki kažejo na pospešeno rast odhodkov, medtem ko bi načrtovani posegi v davke – od trošarin do morebitnega znižanja DDV na osnovna živila – lahko dodatno oslabili prihodkovno stran proračuna.

Napovedani davčni ukrepi tako odpirajo vprašanje, ali si država v razmerah geopolitične negotovosti sploh še lahko privošči dodatno zniževanje prihodkov.

Slovenija se uvršča v približno tretjino držav EU, ki so se doslej odločile za ukrepanje na področju cen energentov. Ob tem je precej držav izbralo tudi druge ukrepe (tako kažejo podatki IEA), ki nimajo nujno neposrednih javnofinančnih posledic. 

"Z vidika prizadevanja za manjšanje porabe fosilnih goriv pa tudi z vidika ohranjanja cenovnih signalov bi bili verjetno smiselni tudi ukrepi, ki bi porabnike spodbujali k manjšemu povpraševanju po cenovno in količinsko nestabilnih energentih oziroma k njihovi bolj učinkoviti porabi," so prepričani v Fiskalnem svetu.

Ekonomist Mojmir Mrak je na dogodku Banke Slovenije opozoril (intervju z njim v oddaji Spotlight na Bloomberg Adria TV si oglejte na povezavi), da se je makroekonomsko okolje občutno spremenilo: "To, na osnovi česar smo načrtovali proračune, je zgodba, ki je ni več."

Višja inflacija, manjša rast in geopolitična negotovost zahtevajo prilagoditev – ne le na prihodkovni, temveč tudi na odhodkovni strani. Po njegovem mnenju bo potreben resen rebalans proračuna, sicer se lahko javne finance hitro znajdejo v negativni spirali.

Foto Bobo

 

Dvomestna medletna rast odhodkov

Državni proračun je v prvem četrtletju ustvaril 700 milijonov evrov primanjkljaja, saj so odhodki dosegli 4,2 milijarde evrov, prihodki pa 3,5 milijarde evrov. Ključni signal ni primanjkljaj, temveč dinamika: odhodki so se medletno povečali za 12,9 odstotka, prihodki pa za 7,1 odstotka. To pomeni, da se fiskalna vrzel povečuje že v osnovnem scenariju – brez dodatnih političnih ukrepov.

Največji pritiski na odhodkovni strani izhajajo iz:

• stroškov dela v javnem sektorju (+11,8 odstotka),

• transferjev v socialne blagajne (+17,4 odstotka),

• socialnih transferjev posameznikom (+13,7 odstotka),

• investicij (+34 odstotkov).

Na prihodkovni strani sicer izstopa DDV, ki je v prvem četrtletju prinesel 1,4 milijarde evrov (+9,7 odstotka), vendar ta rast ne dohaja rasti izdatkov. 

Davčna politika kot neposreden fiskalni šok

V takšnem okolju postanejo odločitve o davkih ključni dejavnik stabilnosti javnih financ. Po ocenah ministrstva za finance bi znižanje trošarin na energente pomenilo približno 160 milijonov evrov letnega izpada prihodkov, dodatnih 23 milijonov evrov pa začasna odprava dajatve na ogljikov dioksid.

Podobna je tudi ocena Fiskalnega sveta: "Ob ohranitvi najnižjih ravni trošarin in nadaljnjem upadanju porabe energentov bi prihodki leta 2026 lahko upadli za okoli 150 milijonov evrov oziroma 0,2 odstotka BDP."

Na ministrstvu priznavajo, da vsak takšen izpad, če ni kompenziran z drugimi ukrepi, neposredno povečuje primanjkljaj. Enako velja za morebitno znižanje DDV na osnovna živila, o čemer je na glas razmišljala politika ob napovedih rasti cen hrane. To bi bil ukrep, ki bi posegel v enega najpomembnejših in najbolj stabilnih virov financiranja javne porabe.

"Splošno znižanje DDV ni ciljno usmerjeno in ne naslavlja neposredno najbolj ranljivih skupin, kar odpira dilemo med socialno politiko in fiskalno učinkovitostjo," menijo na finančnem ministrstvu. Po njihovem mnenju je treba iskati rešitve, ki bodo zagotavljale ravnotežje med zaščito kupne moči prebivalstva, stabilnim poslovnim gospodarskim okoljem ter ohranjanjem javnofinančne vzdržnosti.  

Fiskalni svet: tveganje strukturnega izpada prihodkov

Še pomembnejše pa je opozorilo glede strukture ukrepov: obstaja tveganje, da se začasni ukrepi utrdijo kot trajni izpad prihodkov. Če niso jasno časovno omejeni in vezani na konkretne cilje, lahko dolgoročno slabšajo vzdržnost javnih financ.

Ob tem Fiskalni svet poudarja, da energetska kriza ni več samo prehoden pojav, temveč vse bolj trajna posledica geopolitičnih napetosti. Po njihovi zadnji napovedi (jesen, 2025) naj bi primanjkljaj letos znašal -2,3 odstotka BDP, po oceni Ministrstva za finance (jesen, 2025) pa -2,8 odstotka BDP. 

Z dodatno obremenitvijo javnih financ zaradi omenjenega ukrepanja ohranitve najnižje mogoče ravni trošarin bi se primanjkljaj torej približal meji treh odstotkov BDP.  "Slovenija je pretežni del potrebne zadolžitve v tem letu opravila pred poslabšanjem pogojev zadolževanja po nižji obrestni meri od trenutne na trgu," so zapisali pri Fiskalnem svetu.

Slovenija se bliža meji, Evropa že kaže razpoke

Slovenija ima sicer še vedno razmeroma stabilno izhodišče. Javni dolg znaša 65,7 odstotka BDP, kar je manj kot v preteklih letih, v letu 2025 pa je bil primanjkljaj pri 2,5 odstotka BDP. Zadnjič je bil dolg prek 70 odstotkov BDP leta 2022, kažejo podatki statističnega urada.

V oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria so govorili o upravljanju javnega dolga v regiji Adria. Slovenija je minuli mesec izdala že tretje ljudske obveznice, v preteklih mesecih smo videli izdajo panda in samurajskih obveznic. Kot je v oddaji povedal Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, je razpršitev virov zadolževanja dobrodošla, saj zmanjšuje tveganje. 

Hribar sicer meni, da je zniževanje dolga proti 60 odstotkom BDP tudi politično vprašanje, treba pa se je pametno odločiti, za kaj se bomo zadolževali, sploh ob pritiskih na več zadolževanja za obrambo, ko moramo več vlagati v energetsko in industrijsko samostojnost. 

Dogajanje v Evropi kaže, kako hitro se lahko fiskalni okvir poruši. Italija je lani zabeležila primanjkljaj v višini 3,1 odstotka BDP in tako presegla dovoljeno mejo. Francija pa kljub izboljšanju primanjkljaja na 5,1 odstotka BDP ostaja precej nad cilji.

Francoski finančni minister David Amiel je ob tem opozoril, da je izboljšanje deloma posledica enkratnih dejavnikov in da zaradi negotovosti, povezane z geopolitičnimi razmerami na Bližnjem vzhodu, ciljev ni mogoče dodatno zaostriti. "Seveda želimo doseči boljši rezultat od petodstotnega cilja, če bodo gospodarske razmere to dopuščale," je dejal, "a zaradi negotovosti ciljev za zdaj nismo revidirali".

Ta previdnost odraža širši evropski trend: fiskalna politika postaja vse bolj odvisna od zunanjih šokov, ki jih države ne morejo nadzorovati. Scenariji Evropske centralne banke potrjujejo, da bi zaostritev geopolitičnih razmer lahko hkrati zvišala inflacijo (do +1,8 odstotne točke) in zmanjšala gospodarsko rast (do –0,5 odstotne točke).

Gre za kombinacijo, ki neposredno obremenjuje javne finance: višji izdatki zaradi inflacije in socialnih pritiskov ter hkrati slabši prihodki zaradi šibkejše gospodarske aktivnosti.