Bo iranska energetska kriza nepričakovana rešiteljica avtoindustrije?

Medtem ko vojna v Iranu z rastočimi cenami energentov pretresa globalno gospodarstvo in finančne trge, se v kaosu vojne pojavljajo redki zmagovalci. Med nepričakovanimi svetlimi izjemami, ki bi si od naraščajočih cen pogonskih goriv lahko obetale pozitivne posledice, je kronična bolnica evropske industrije – avtoindustrija. Ta se že nekaj let ukvarja z nestanovitnostjo poslovnega, zakonodajnega in prodajnega okolja, kar ji močno otežuje in draži zeleni obrat v smeri elektrifikacije. Nekaj, za kar zapravlja na stotine milijard evrov, medtem ko se tovarne ev-jev spreminjajo v mesta duhov, njena dobičkonosnost pa nezadržno upada. 

Samo nemški kolos Volkswagen (VW) je v okviru veljavne strategije, ki jo je skupina pod vodstvom Oliverja Blumeja začrtala za obdobje od 2023 do 2027, predvidel porabo v vrednosti 180 milijard evrov. Od tega je kar 68 odstotkov oziroma približno 122,4 milijarde evrov namenjenih izključno elektrifikaciji in digitalizaciji. Rezultat silnih naložb je bil v 2025 katastrofalno slab. Poslovni izid je zgrmel na 8,9 milijarde evrov, v 2024 je bil še 19,1 milijarde, operativna marža iz poslovanja je upadla s 5,9 na 2,8 odstotka, čisti dobiček pa za 44 odstotkov na 6,9 milijarde evrov.

Toda Trumpova bližnjevzhodna avantura lahko megalomanske vložke in izgube povrne, saj energetska kriza odpravlja glavno coklo elektrifikacije – povpraševanje.

'99 problemov' avtoindustrije

Zamenjava pogonske paradigme termičnega pogona, na kateri je dobro stoletje temeljila najpomembnejša evropska ekonomska panoga, je že sama po sebi težaven, zamuden in drag podvig. Če k temu prištejemo še zakonodajne omejitve, geopolitične negotovosti, ozka grla dobavnih verig sestavnih delov (baterije, elektromotorji, čipi ipd.) in surovin ter pojav novih, agilnejših in z državnimi subvencijami podprtih daljnoazijskih tekmecev, dobimo popolni vihar težav.

Po izjemno slabem prejšnjem letu tudi v 2026 glavni proizvajalci VW, Renault, Stellantis, BMW in Mercedes-Benz ne kažejo znakov okrevanja poslovanja. Razlog še naprej tiči v mlačnem povpraševanju po ev-jih, ki so cenovno in uporabnostno nekonkurenčni termični klasiki. K temu pa je treba prišteti še agresivno kitajsko konkurenco, ki izpad na domačem trgu nadomešča z invazijo na evropskega.

Čeprav so po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA baterijska električna vozila na trgu EU v letu 2025 dosegla 17,4-odstotni tržni delež in je to znatni skok glede na 13,6 odstotka v predhodnem letu, Evropa na preboj alternative še čaka. Poleg cenovne nekonkurenčnosti, ukinjanja subvencij (Nemčija) in neustrezne polnilne infrastrukture so tu še makroekonomski vidiki. Ti visijo nad intenzivno predelovalno industrijo in so prav tako povezani s 'kolateralno škodo' zelenega prehoda – draga delovna sila in energija, zaradi katerih je industrija nekonkurenčna in manj inovativna, stopnjuje trend deindustrializacije, saj se evropska gospodarstva storitveno preobražajo.

V Sloveniji se je lani industrijska proizvodnja v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za 7,8 odstotka, v Nemčiji pa za kar slabih 10 odstotkov, pri čemer je za velik del nazadovanja poskrbela prav kriza avtoindustrije.

"Nemška industrija je nedvomno v zahtevnem obdobju. Zlasti nujnost zelenega prehoda je velik izziv za podjetja, še zdaleč pa ta ni edini," je za Bloomberg Adria povedala Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice. "Podjetja navajajo še negotove gospodarske razmere, šibko domače povpraševanje, naraščajoče stroške dela ter visoke cene energije in surovin." 

Čeprav se povečevanje deleža registriranih ev-jev na evropskem trgu nadaljuje tudi v januarju 2026, je slika na domačem trgu drugačna. Njihov delež v Sloveniji se je v prvih dveh mesecih leta 2026 gibal okoli 11 odstotkov, kar je sicer pod evropskim povprečjem, kjer so ev-ji po podatkih ACEA januarja dosegli 19,3-odstotni tržni delež. Vseeno gre za količinsko povečanje prodaje za 40 odstotkov glede na enako obdobje lani.

Kitajci si manejo roke

Naraščajoče maloprodajne cene pogonskih goriv po evropskih državah, kjer se v nekaterih državah približujejo poltretjemu evru, lahko negativne trende avtomobilske industrije preobrnejo ali vsaj zavrejo. Čeprav je res tudi, da rešilna bilka bolj kot evropske koncerne rešuje kitajske izzivalce, saj imajo ti v primerjavi s tekmeci naprednejšo tehnologijo digitalizacije in elektrifikacije po konkurenčnejših cenah.  

 

"Trenutna kriza bi lahko povečala svetovno povpraševanje po prevladujočih kitajskih izdelkih: električnih vozilih, baterijah in sončnih celicah. Vsak od njih bo bolj privlačen za kupce, če bodo cene nafte v prihodnjih mesecih ostale visoke," so posledice ocenili pri The Economist.

Reprezentativen primer posledic iranske krize za avtomobilsko industrijo je prav največji proizvajalec ev-jev na svetu, kitajski BYD. Ta je najprej pred dnevi poročal o večjem padcu dobička v četrtem četrtletju od pričakovanega in prvem letnem padcu dobička v štirih letih. Rast prihodkov je bila najpočasnejša v šestih letih, leto 2026 pa se ni začelo nič bolje.

Prodaja znamke iz Shenzhena se je januarja in februarja močno zmanjšala, podjetje je na domačem trgu izgubilo vodilni položaj v korist Geelyja. Čisti dobiček v zadnjem kvartalu je na račun srdite domače konkurence in cenovnih vojn upadel za 38 odstotkov na 9,3 milijarde juanov, prihodki pa so se zmanjšali za približno 14 odstotkov na 237,7 milijarde juanov.

To je potrdil tudi prvi mož družbe Wang Chuanfu, ki je dejal, da je "konkurenca dosegla vrhunec in preživlja brutalno fazo izločanja". Velik 'flop' je tudi težko pričakovana samovozna tehnologija Božje oko, ki se je izkazala za nezanesljivo.

Toda težave doma so v nasprotju z uspehom na globalnih trgih: prodaja zunaj Kitajske je marca dosegla 120.083 vozil, kar je največ v treh mesecih. Prodaja na tujem se je marca povečala za 65 odstotkov, poroča Bloomberg. Nikkei Asia je poročal, da je Wang na zaprti konferenci v ponedeljek povedal, da bodo visoke cene goriva letos dvignile prodajo podjetja v tujini na "drugo raven".

Vseeno je dobro poudariti, da je bil pohod na globalni trg sestavni del poslovne strategije BYD še pred začetkom iranske vojne. "Prekomerne kapacitete za znamko BYD niso težava, saj načrtujemo globalno ekspanzijo," je za Bloomberg Adria v začetku marca pred iransko krizo pojasnil David Kušanić, namestnik direktorja BYD za Slovenijo in Hrvaško, ki sicer pravi, da so načrti znamke "prodajno ambiciozni" ter da imajo "velike načrte glede širjenja".

Na naše vprašanje, ali največji globalni igralec na trgu ev-jev, ki ima v ponudbi izključno električna ter hibridizirana vozila, zaznava povečanje povpraševanja, so odgovorili, da višje cene goriv "lahko spodbudijo večje zanimanje za električna vozila".

Poudarili so, da že nekaj mesecev zaznavajo povečano zanimanje Slovencev za alternativo. "Zaznavamo pozitivne spremembe v tej smeri," so sporočili. "Ljudje v Sloveniji prepoznavajo, da prihodnost pripada vozilom na alternativni pogon - tudi zaradi nestabilnosti cen konvencionalnih goriv," ocenjujejo.

Mešana slika na trgu

O povečanju povpraševanja na račun krize poročajo tudi iz uradnega zastopnika za vozila Opel, trgovca Auto Wallis. "V zadnjih tednih nam prodajna mreža dejansko poroča o povečanem zanimanju kupcev za elektrificirana vozila, kar povezujemo tudi z aktualnimi razmerami na energetskih trgih in posledičnimi nihanji cen pogonskih goriv," so nam pojasnili. Zatrdili so, da se novim tržnim razmeram prilagajajo "z okrepitvijo naročil predvsem baterijsko-električnih vozil".

Dodajajo, da več raziskav kaže, "da so prav nihanja cen goriv eden ključnih sprožilcev za razmislek o prehodu na električno mobilnost, saj uporabniki iščejo dolgoročno predvidljive stroške uporabe".

Pri uradnem zastopniku za najbolje prodajana vozila VW na domačem trgu Porsche Slovenija medtem ostajajo previdni. "Kratkoročni dvig cen goriva sicer lahko vpliva na razmišljanje kupcev, vendar se to praviloma ne odrazi takoj v dejanskih naročilih," odgovarjajo in dodajajo, da pri znamki VW "zaenkrat še ne zaznavamo bistveno povečanega povpraševanja po ev-jih".

Poudarjajo, da je nakup ev-ja pri večini kupcev povezan z dolgoročnim načrtovanjem, dostopnostjo subvencij in skupnimi stroški lastništva in "zato bistvenih sprememb povpraševanja trenutno še ni opaziti". Kljub temu pa priznavajo, da se bodo razmere s podaljševanjem vojne najbrž prevesile v korist ev-jev. "Pričakujemo, da bo podaljšanje krize dodatno spodbudilo zanimanje za električna vozila," menijo.

 

Pri glavnem distributerju znamk Renault, Dacia in Alpine so zaenkrat skeptični do pozitivnih premikov v smeri večjega povpraševanja. "Trgi se na takšne geopolitične dogodke običajno odzivajo z določenim zamikom, zato bo za resnejšo oceno moralo preteči še nekaj časa," so zapisali v odzivu. Od začetka vojne ni minilo dovolj časa – zgolj približno en mesec – zato je za zdaj še prezgodaj, da bi morebitne spremembe v povpraševanju po električnih vozilih neposredno pripisovali tej situaciji, menijo v družbi, ki bo v kratkem na domači trg lansirala težko pričakovanega električnega malčka iz Revoza, twinga. V novomeškem obratu se za april sicer napoveduje stavka delavcev zaradi zahtev po višjih plačah.

Pri trgovcu z vozili koncerna Stellantis, skupini Emil Frey, pravijo, da razmere v Zalivu pozorno spremljajo, a zaenkrat opažajo, da "povpraševanje po električnih modelih ostaja stabilno, zlasti pri znamkah Fiat, Citroën in Peugeot". Za izključno elektrificirano kitajsko znamko v portfelju Leapmotor pa že tradicionalno beležijo "zelo močno zanimanje kupcev, ki v določenih primerih presega trenutno razpoložljivost vozil". Januarja in februarja je bil Leapmotorjev T03 najbolje prodajani električni model pri nas, pred teslo Y.

"Trg električnih vozil v povprečju vsak mesec nekoliko zraste, zato težko opredelimo delež povečanega povpraševanja iz naslova trenutne in predvidene prihodnje rasti cen goriv," nam je odgovoril Tomaž Oblak, direktor prodaje in marketinga pri Summit Motors Ljubljana, ki uvaža in prodaja vozila Ford.

"Kratkoročno trenutno ne načrtujemo večjih sprememb neposredno zaradi bližnjevzhodne krize," je še povedal.

Pri premijskem BMW so nam sporočili, da zadeve ne komentirajo.