ECB prvič po letu 2023 zvišala obrestne mere, depozitna mera pri 2,25 odstotka

Evropska centralna banka je prvič po letu 2023 zvišala obrestne mere. Svet ECB je vse tri ključne obrestne mere povečal za 0,25 odstotne točke, pri čemer je kot glavni razlog navedel okrepljene inflacijske pritiske zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.

Po novi odločitvi bo depozitna obrestna mera znašala 2,25 odstotka, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja 2,40 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojanja pa 2,65 odstotka. Nove ravni bodo začele veljati 17. junija 2026.

V Frankfurtu poudarjajo, da ostajajo zavezani cilju, da se inflacija srednjeročno stabilizira pri dveh odstotkih. Po oceni ECB je zvišanje obrestnih mer upravičeno v različnih možnih scenarijih razvoja konflikta na Bližnjem vzhodu in njegovih učinkov na gospodarstvo evrskega območja.

Po novih napovedih strokovnjakov Evrosistema naj bi skupna inflacija letos v povprečju znašala tri odstotke, prihodnje leto 2,3 odstotka, leta 2028 pa dva odstotka. Inflacija brez energentov in hrane naj bi v letih 2026 in 2027 znašala 2,5 odstotka, leta 2028 pa 2,2 odstotka.

ECB je hkrati poslabšala gospodarske obete. Gospodarska rast v evrskem območju naj bi letos dosegla 0,8 odstotka, prihodnje leto 1,2 odstotka, leta 2028 pa 1,5 odstotka. Napovedi za leti 2026 in 2027 so nižje kot marca, predvsem zaradi vpliva vojne na cene surovin, realne dohodke prebivalstva in zaupanje gospodarstva.

V ECB opozarjajo, da ostajajo obeti negotovi. Tveganja za inflacijo so pretežno navzgor usmerjena, medtem ko so tveganja za gospodarsko rast usmerjena navzdol. Končni vpliv vojne na inflacijo in rast bo po njihovih navedbah odvisen predvsem od trajanja konflikta, gibanja cen energentov ter posrednih učinkov na gospodarstvo.

Lagarde: 'Inflacija naj bi se k cilju vrnila šele v drugi polovici leta 2027'

 

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je po odločitvi ECB poudarila, da vojna v Iranu obremenjuje gospodarstvo evrskega območja in povečuje inflacijska tveganja. Po njenih besedah bo rast cen energije v poletnih mesecih dodatno dvignila inflacijo in jo nad ciljno ravnjo ECB zadržala še v prvi polovici leta 2027. Inflacija naj bi se k cilju vrnila šele v drugi polovici leta 2027, pri čemer bo ključno tveganje trajanje vojne v Iranu, saj bi daljši konflikt lahko dodatno razširil inflacijske pritiske.

ECB še naprej ocenjuje, da so tveganja za gospodarsko rast nagnjena navzdol. Dolgotrajnejše motnje bi lahko še dodatno zvišale cene energije, zmanjšale realne dohodke gospodinjstev in zavrle investicije. Lagarde je ob tem opozorila, da ankete že kažejo na upočasnjevanje aktivnosti, zlasti v storitvenem sektorju, vojna v Iranu pa naj bi gospodarstvo evrskega območja obremenjevala bolj, kot so v ECB pričakovali marca.

Kljub temu je predsednica ECB izpostavila tudi nekaj blažilnih dejavnikov. Trg dela ostaja razmeroma odporen, bilance gospodinjstev so po njenih besedah trdne, podjetja še naprej vlagajo v nove digitalne tehnologije, države pa povečujejo izdatke za obrambo. Vse to bi lahko ublažilo negativne učinke geopolitičnega šoka.

Na področju inflacije Lagarde opozarja, da podjetja še vedno pričakujejo nadaljnje zviševanje prodajnih cen, čeprav naj bi se rast plač letos postopoma umirila. Fiskalni odzivi držav na energetski šok bi morali po njenih besedah slediti načelu treh T: biti začasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni konkretnim razmeram.

Nekoliko bolj spodbudno pa je Lagarde ocenila, da bi krajša vojna v Iranu od pričakovane lahko pomenila nekoliko nižjo inflacijo. Dodaten pritisk navzdol na inflacijo bi lahko prišel tudi z bolj nihajnih in tveganju manj naklonjenih finančnih trgov, saj bi to zavrlo povpraševanje.

Na novinarsko vprašanje, ali je ECB danes razpravljala tudi o drugih možnostih, je Lagarde odgovorila, da je bila odločitev o zvišanju obrestnih mer sprejeta soglasno in brez zadržkov, oblikovalci denarne politike pa po njenih besedah niso razpravljali o drugih možnostih.

Svet ECB je sporočil, da bo tudi v prihodnje odločitve sprejemal od sestanka do sestanka in na podlagi novih gospodarskih ter finančnih podatkov. Ob tem ni želel vnaprej nakazati prihodnje poti obrestnih mer.