Davki, plače, korupcija – zakaj je Slovenija naložbeno toksična destinacija?

"Razpoloženje med anketiranimi podjetji je pesimistično, kažejo se velika tveganja v primerjavi z ostalimi državami, saj je Slovenija tako v kategoriji novih zaposlitev in naložb na zadnjem mestu med vsemi v regiji Srednje in Vzhodne Evrope (SVE)," je najbolj negativne rezultate ankete, ki jih je med podjetji članicami izvedla Slovensko-nemška gospodarska zbornica AHK, povzela njena predsednica Gabriele Rose. Rezultati so bili v primerjavi s prejšnjimi leti tako slabi, da so jih večkrat preverili, a diagnoza je bila ob vsaki ponovni preverbi enako pesimistična.   

Tudi v drugih kategorijah so bili rezultati zelo slabi; kar dodatno naglašuje urgenco je, da že prisotna podjetja izgubljajo zaupanje v Slovenijo, tako da jih vse več namerava dobičke reinvestirati v okoliške države – pri vrhu alternativ so Hrvaška, Madžarska in Poljska. "Lani je 80 odstotkov vprašanih ocenilo, da je Slovenija dobra lokacija za ponovno investicijo, letos je ta delež upadel na vsega 59 odstotkov," je povedala predsednica AHK Rose.

Anketa 'Slovenija in primerjava Slovenije z državama srednje in vzhodne Evrope 2026' je bila izvedena na obsežnem vzorcu 101 podjetja, ki je član zbornice in posluje v naši državi, ter njihovih najpomembnejših poslovnih partnerjev v Nemčiji. "Gre za objektivno predstavo, saj se je odzvalo veliko članov, vzorec pa je reprezentativen", je poudarila Rose, ki vodstveni položaj pri zbornici zaseda od letošnjega aprila. Anketa je bila izvedena med marcem in aprilom 2026.

Predsednica AHK Gabriele Rose. Foto: Aleš Kovačič

Razpoloženje in pričakovanja med anketiranimi podjetji so se v primerjavi s predhodnim letom poslabšala, predvsem na račun visokih stroškov energije, surovin in dela ter strukturnih pomanjkljivostih v poslovnem okolju, navajajo pri AHK. Kot 'slabe' trenutne razmere ocenjuje 27 odstotkov vprašanih v primerjavi z lanskimi 19 odstotki.

Poslovanje ostaja stabilno, vendar se kažejo pritiski, zlasti se je občutno poslabšalo zaposlovanje: nove zaposlitve načrtuje samo 20 odstotkov podjetij, 30 odstotkov pa načrtuje ukinitev delovnih mest. Primanjkuje tudi kadrov z ustreznimi strokovnimi znanji, kot je strojništvo, je povedala Evelyn Kathrin Kassel, izvršna direktorica podjetja Mana v Sloveniji.

 

Nesporni "zmagovalec" med negativnimi vplivi so naraščajoči stroški dela, saj se pritisk na plače povečuje: skoraj 90 odstotkov podjetij pričakuje rast stroškov dela, tretjina od tega pričakuje zvišanje med šest in 10 odstotki. Moti jih tudi nekonkurenčno davčno okolje.

"Povečani stroški dela so imeli velik vpliv na naš posel, saj smo kadrovsko intenzivno podjetje, 16-odstotno povečanje stroškov v začetku leta nas je zelo prizadelo, kar smo morali refinancirati z dvigom letališke takse, sosednje države, kot je Hrvaška, imajo te stroške nižje," je posledice dviga minimalne plače in zimskega regresa oziroma božičnice plastično komentiral Jürgen Deischl, izvršni direktor Fraporta.

Kar 72 odstotkov podjetij je nezadovoljnih s stroški dela, od tega 23 odstotkov 'zelo', 49 pa 'precej'. "Slovenija ima glede na število prebivalstva izjemno veliko število tovornjakov, avtoprevozniki pa mi v osebnih pogovorih zaradi stroškov dela sporočajo, da načrtujejo razširitev posla v sosednjih državah," o posledicah dodaja Kathrin Kassel.

"Imamo veliko talenta doma, vendar se sprašujem, ali naredimo dovolj, da ta talent tu zadržimo, težava je med bruto in neto prihodki od dela, zato imamo v Sloveniji tudi pomanjkanje delovne sile, mislim, da je treba delati na tem," je ocenil Andrej Šafarič, ki je v Bayerju odgovoren za skladnost.

"V zvezi z božičnico in dvigom minimalne plače veliko naših članov ocenjuje, da to ni bila dobra ideja, da gre za nenapovedan in nepričakovan pritisk na poslovanje podjetij," pa je pokomentirala Rose.

V poročilu so med negativnimi vplivi izpostavljene tudi geopolitične napetosti in šibko gospodarsko okrevanje v Nemčiji, ki je najpomembnejša partnerica slovenskih podjetij. Koliko je negativna ocena pravzaprav posledica gospodarske stagnacije v Nemčiji, je bilo vprašanje. "Nemška podjetja so se na domače razmere odzvala, tako da povečujejo naložbe v tujini in tako zaščitijo svoje poslovanje, težava je, da tega zaradi navedenega ne počnejo v Sloveniji," se je glasil odgovor.

Negativen sentiment glede gospodarskih pričakovanj v primerjavi z letom prej je v novi anketi izrazila kar polovica oziroma 54 odstotkov vprašanih, medtem ko jih le 9 odstotkov pričakuje izboljšanje. Za nami sta v košarici primerljivih držav regije SVE v tem oziru samo še Srbija in Slovaška.

Jürgen Deischl izvršni direktor Fraporta in Katja Stadler namestnica direktorice AHK Slovenija. Foto: Aleš Kovačič

Padec po primerjalni lestvici odraža vse manj konkurenčno sliko domačega gospodarstva: Slovenija je šele na 12. mestu od vsega skupaj 14 držav regije SVE po lokacijskih dejavnikih, po gospodarskih obetih je predzadnja, z vidika zaposlovanja pa zadnja.

Povpraševanje na drugi strani kaže znake okrevanja, med redkimi pozitivnimi vidiki so odpornost, razpoložljivost lokalnih dobaviteljev, dobri odnosi med partnerji, krepitev izvoza, stanje komunikacijske infrastrukture in plačilna disciplina.

Daleč najučinkovitejši ukrep za sanacijo alarmantnega stanja v slovenskem poslovnem okolju bi bila po oceni 83 odstotkov vprašanih zanesljiva in predvidljiva gospodarska politika, sledita transparentnost javnega naročanja in reforma davčnega sistema. 73 odstotkov jih meni tudi, da je boj proti korupciji in kriminalu nezadosten, skoraj polovica pa, da je učinkovitost javne uprave slaba.

Kako torej AHK ocenjuje napovedane reforme nove vlade? "Čeprav danes država dobiva novo vlado, je sovpadanje z našo konferenco naključje. Zato lahko mnenje zaenkrat podam le na podlagi koalicijske pogodbe," je dejala Rose, "če se bodo torej držali zapisanega, je to dober začetek, a bomo prihodnje leto v novi anketi videli, kako se bodo ukrepi odrazili v praksi."

Evelyn Kathrin Kassel, izvršna direktorica Mana v Sloveniji in Andrej Šafarič, Bayer. Foto: Aleš Kovačič