Fiskalni svet: Brez izravnav bi primanjkljaj lahko poskočil na 5,5 ali 6,5 odstotka

Predhodna vlada je ustvarjala občutek, da ima nadzor nad javno porabo oziroma izdatki. Tik pred odhodom pa se je pokazala, da bo javnofinančni primanjkljaj v 2026 presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) in s tem presegel omejitve Maastrichtskih kriterijev. Kot kaže, pa se bo javnofinančni primanjkljaj večal tudi pod novo vlado.

Fiskalni svet je danes objavil napoved gibanja javnih financ in opozoril na tveganja nove koalicijska pogodba. Fiskalni svet, k ga vodi Davorin Kračun, piše, da se je izhodiščno stanje javnih financ v zadnjih letih strukturno poslabšalo. Od presežka leta 2019 do primanjkljaja okoli –2,5 odstotka BDP v 2025, predvsem zaradi hitrejše rasti izdatkov od prihodkov. Nadaljnje projekcije kažejo odmik od fiskalnih pravil EU in potrebo po konsolidaciji. V takem okolju bi izvajanje koalicijske pogodbe brez dodatnih ukrepov še povečalo pritiske na vzdržnost.

Kvantificirani ukrepi koalicijske pogodbe imajo izrazit negativen učinek. Neposredni statični vpliv znaša približno –1,4 odstotka BDP, skupaj z dodatno ocenjenimi ukrepi pa do –2,3 odstotka BDP. Ključni faktorji so davčne razbremenitve in širitev javnega financiranja (kot je zdravstvo). Če bi se ukrepi uvedli hitro in brez izravnav, bi se primanjkljaj lahko povečal na okoli –5,5 do –6,5 odstotka BDP. V neugodnih razmerah bi bil lahko še višji.

Najbolj problematični ukrepi, kjer so učinek lahko ocenili:

Davčne razbremenitve, kjer bi bil učinek -0,9 odstotka BDP. Med temi so socialna kapica (2,5-kratnika povprečne plače), višja splošna dohodninska olajšava, ukinitev 50‑odstotnega razreda ter olajšave za mlade.

Razširitev javnega financiranja zdravstva bi javne finance poslabšalo še za 0,6 odstotka BDP. Gre za predpostavko, da del storitev, ki jih danes plačujejo gospodinjstva, preide na državo.

Uvedba pokrajin bi javnofinančni primanjkljaj povečala za 0,28 odstotka BDP.

Brezplačni vrtec bi javnofinančni primanjkljaj povečal za približno 0,21 odstotka BDP.

 

Tudi ob najbolj optimističnem scenariju pozitivni makroekonomski učinki (to so višja rast in večja učinkovitost) ne bi bistveno zmanjšali primanjkljaja in bi se kazali šele postopno. Hkrati obstaja realno tveganje uvedbe postopka presežnega primanjkljaja EU ter pritiska bonitetnih agencij in finančnih trgov. Sklep Fiskalnega sveta je, da bi brez dodatnih ukrepov koalicijska pogodba vodila v dodatno strukturno poslabšanje javnih financ.

Fiskalni svet ugotavlja, da koalicijska pogodba ne omogoča celovite presoje javnofinančnih učinkov, saj je mogoče kvantificirati le približno desetino ukrepov, večina pa je splošnih in brez časovnice. Med ukrepi, ki jih je mogoče oceniti, prevladujejo takšni z negativnim vplivom na javne finance, pozitivni učinki (večja učinkovitost države, višja rast) pa so preveč nedoločeni ali časovno oddaljeni, da bi izravnali ta pritisk.

Fiskalni svet še poudarja, da ne presojajo ustreznosti napovedanih ukrepov in naše ocene ne predstavljajo napovedi dejanskega gibanja javnih financ, temveč opozarjajo na tveganja.

Tako Evropska komisija kot organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) sta ocenili, da naj bi se slovenski javnofinančni primanjkljaj do leta 2027 povečal na 3,5 odstotka BDP.