Zgodbe tedna: kam po kredit, donosnost ljudske obveznice, predvolilni obračun

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Kam po 100 tisoč evrov stanovanjskega kredita? Nekatere banke že zaostrujejo pogoje

Po več kot dveh letih umirjanja se trg stanovanjskih posojil v Sloveniji znova opazno prebuja. Nižje obrestne mere in stabilnejše makroekonomsko okolje so okrepili zanimanje gospodinjstev, kar se kaže v rasti novoodobrenih posojil. Vzporedno s tem se je zaostrila tudi konkurenca med bankami, vendar primerjava ponudb razkriva, da so razlike v skupnem strošku stanovanjskega kredita še vedno velike – in da lahko izbira banke pri 20-letnem posojilu pomeni več tisoč evrov razlike v preplačilu.

Podatki Banke Slovenije (BS) kažejo, da so nižje obrestne mere v prejšnjem letu pomembno spodbudile kreditno aktivnost gospodinjstev.

Primerjava potrošniških kreditov: najnižje obrestne mere ste že zamudili

Praznično nakupovanje ob koncu leta je za nami, nova realnost pa potrošnike pogosto ujame šele, ko začnejo seštevati stroške. Z začetkom leta so se potrošniška posojila pri večini bank podražila, razlike med obrestnimi merami pa so se še poglobile. 

Čeprav kreditna aktivnost gospodinjstev ostaja visoka in potrošniška posojila rastejo najhitreje med vsemi vrstami posojil, primerjava ponudb kaže, da je obdobje najnižjih obrestnih mer že mimo – in da je pri najemu posojila bolj kot kadarkoli odločilen skupni strošek financiranja.

Kreditna aktivnost v Sloveniji se je lani krepila hitreje kot v evrskem območju, največji pospešek pa prihaja iz segmenta gospodinjstev.

Zakladne menice kot lakmusov papir: kako donosna bo ljudska obveznica?

Januarske avkcije zakladnih menic so dale razmeroma jasen signal o tem, po kakšni ceni se Slovenija trenutno kratkoročno financira in kakšno je povpraševanje vlagateljev po državnih papirjih z nizkim tveganjem. Rezultati so uporabni tudi kot referenčni okvir pred tretjo izdajo ljudske obveznice, ki jo je napovedal generalni direktor Direktorata za zakladništvo na Ministrstvu za finance Marjan Divjak.

"Tudi letos načrtujemo izdajo že tretje obveznice za male vlagatelje. O višini ne bi želel govoriti. Ta bo stvar percepcije povpraševanja in obrestne mere, ki bo ponujena med izdajo take obveznice," je za Bloomberg Adria TV dejal Divjak, informacijo pa so potrdili tudi na finančnem ministrstvu.

Za menico okrog dvoodstoten donos.

Kdo je v 2025 prevzel ključna podjetja v Sloveniji

Slovenski trg prevzemov je bil v letu 2025 pester. Podatki o priglasitvah prevzemov pri Agenciji za varstvo konkurence (AVK) sicer kažejo, da je bilo število manjše za 18 odstotkov. Kot je pred meseci za Bloomberg Adria TV povedala Nastja Merlak iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa, je bilo število prevzemov v Sloveniji na podobni ravni kot v letu 2024.

V drugi polovici leta se je prevzemna aktivnost v Evropi okrepila in je bila največja po letu 2022, kažejo podatki londonske borze. Pripravili smo pregled prevzemov v Sloveniji v minulem letu. Razporedili smo jih v časovnem zaporedju.

Foto Bobo

 

Predvolilni obračun: je Golobova vlada zgodba o uspehu ali zamujena priložnost?

Gospodarstvo govori o izgubljenih letih, opozicija ne skopari s kritikami gospodarskih ukrepov vlade Roberta Goloba, ta pa se hvali z dosežki in sistematičnim pristopom k reformam. Kaj kažejo številke in dejstva?

"Ne le da vlada na gospodarskem področju ni sprejela nobenega dobrega ukrepa, celo več - ukinili so dobre rešitve, ki jih je v prejšnjem mandatu sprejela Janševa vlada," so za Bloomberg Adria sporočili iz SDS.

Do volitev sta le še dobra dva meseca, čas je za polaganje računov. Kako dobro je vladajoča koalicija 'gospodarila' s Slovenijo?

Ali je 2025 pokojnince razveselilo tako kot borzne vlagatelje?

Leto 2025 so na finančnih trgih zaznamovali izrazita politična negotovost, uvedba visokih ameriških carin ter nihanja v tehnološkem sektorju, povezana z umetno inteligenco. Pri pokojninskih skladih življenjskega cikla je leto prineslo opazno umiritev donosov v primerjavi z 2024.

Kljub temu je bilo za evropske in slovenske delnice leto 2025 zelo ugodno: evropske delnice so se podražile za 19,8 odstotka, slovenske pa za 58 odstotkov. Ameriške delnice so v ameriških dolarjih pridobile 17,9 odstotka, vendar je zaradi krepitve evra za 13,4 odstotka donosnost v evrih precej manjša, približno 3,9 odstotka. Takšno okolje se je jasno odrazilo tudi v donosnostih pokojninskih skladov.

Ministrstvo predlagalo minimalno zajamčeno donosnost; bo izziv za upravljavce?

Ministrstvo za finance je objavilo predlog minimalne zajamčene donosnosti za leto 2026, ki bo znašala 1,15 odstotka na letni ravni oziroma 0,0953 odstotka na mesečni ravni. Gre za donosnost, izračunano skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določa, da minimalna zajamčena donosnost znaša 40 odstotkov povprečne donosnosti slovenskih državnih vrednostnih papirjev z ročnostjo, daljšo od enega leta.

Predlagana raven za leto 2026 je nižja kot v letu 2025, ko je minimalna zajamčena donosnost znašala 1,26 odstotka, in malenkost višja kot v letu 2024.

Pomembna novost 2026 – zapiranje mosta do upokojitve, kakšni so novi pogoji?

S tem letom se postopno zapira tako imenovani most do upokojitve, ko so lahko starejši na zavodu za zaposlovanje s prejemanjem nadomestil "počakali" na izpolnitev pogojev za upokojitev.

Sprememba je del širše pokojninske reforme, čeprav jo uveljavlja drugi zakon – zakon o urejanju trga dela.

Tudi tukaj zakon postopoma dviguje starostno mejo, v kateri lahko starejši brezposelni izkoristijo pravico do polnega nadomestila za brezposelnost, dokler ne izpolnijo pogojev za upokojitev.

Rast brezposelnosti mladih – napoved ohladitve gospodarstva?

Statistika je zaznala nenavadno močno povečanje stopnje brezposelnosti mladih. Stopnja anketne brezposelnosti mladih (mlajših od 25 let) se je v manj kot letu dni več kot podvojila - z 8,1 odstotka decembra 2024 na 17,8 odstotka novembra 2025, kar je zadnji objavljeni podatek državnega statističnega urada. Brezposelnost mladih je tako po tem merilu na najvišji ravni po januarju leta 2016.

Ali gre le za nihanje ali je to napoved širšega trenda?

Iran v krizi, ki bo končala vse krize: so Islamski republiki šteti dnevi?

V Iranu v zadnjih tednih potekajo največji protesti od islamske revolucije leta 1979. Zakaj je do protestov prišlo, kakšno je stanje v državi in zakaj se je ameriški predsednik vmešal v protestno gibanje? Odgovorili smo na ključna vprašanja.

Bloomberg

 

Donroejeva kupčija: Donosna stava na padec Madura in aneksijo Grenlandije

Le dobra dva tedna v novem letu, a svet se zdi popolnoma drugačen od tistega, ki smo ga pustili za seboj v 2025. Celo trgi se na negotovost ne odzivajo več kot nekoč. "Zanimivo je, da ima indeks S&P 500 rekordno vrednost kljub splošnemu občutku negotovosti," presenečeno ugotavlja Domen Kregar, upravljavec premoženja iz borznoposredniške hiše Ilirika. Skupna rast indeksa od začetka tega leta je bila 1,18-odstotna, pri čemer je v ponedeljek dosegel svoj zgodovinski vrh pri 6.977,27 točke, dokler ni v zadnjih dneh znova popustil.

Kaj lahko vlagatelji pričakujejo od Donroejeve kupčije, kjer naložbe diktira Trumpova geopolitika.

Bitka za Fed: Trumpov lov na čarovnice in Powllov sredinec

Odločitev ameriškega ministrstva za pravosodje, da sproži uradno preiskavo in zagrozi s kazensko ovadbo proti vodstvu ameriške centralne banke (Fed) pod taktirko Jeroma Powlla, je dogodek brez precedensa v sodobni ekonomski zgodovini ZDA. Uradni razlog – domnevne nepravilnosti in potratnost pri prenovi stavbe Eccles Building – se zdi le prozorni paravan, za katerim se skriva politični obračun z institucijo, ki si je drznila reči ne Donaldu Trumpu.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za administrativno-pravni spor o gradbenih stroških, ima konflikt nesporno politično in, kot je pri Trumpu v njegovem drugem mandatu že stalnica, še bolj osebno noto.

Zakaj je Putin stisnjen v kot in vse bolj nevaren?

Minuli teden za Rusijo in imperialne ambicije Vladimirja Putina ni bil samo slab, bil je katastrofalen. Začelo se je z drzno operacijo ZDA, ki so ugrabile venezuelskega samodržca in tesnega kremeljskega zaveznika Nicolasa Madura. A ameriški pritisk se tu ni ustavil. Sredi tedna so ZDA v severnem Atlantiku prestregle in zaplenile tanker Marinera, ki je plul pod rusko zastavo ob spremstvu ruske mornarice. Šlo je za plovilo iz obsežne senčne flote, ki jo os Moskva–Teheran–Caracas uporablja za izogibanje zahodnim sankcijam pri izvozu nafte na Kitajsko.  

Stisnjena v kot se je Rusija, podobno kot že v preteklosti, zatekla k asimetričnemu odgovoru in psihološkemu učinku zastraševanja. Podobno kot novembra 2024 je uporabila svoje najnovejše in najbolj zastrašujoče orožje – hipersonično balistično raketo orešnik, ki leti z ogromno nadzvočno hitrostjo in lahko nosi jedrske konice. Petkov napad na cilje v Ukrajini s tem izstrelkom srednjega dosega, pred katerim trenutno tako rekoč ni obrambe, ni povzročil veliko škode, saj je bil predvsem instrument strateškega signaliziranja.

Šlo je za preračunljiv odziv na niz ponižanj in poskus Kremlja, da znova vzpostavi ravnotežje strahu pod svojimi pogoji in si zagotovi čim ugodnejši položaj v mirovnih pogajanjih v Ukrajini.   

Najdražji avtomobili Slovencev 2025 (II. del)

Ob koncu leta smo pogledali najdražje nove avtomobile, ki so bili registrirani pod Alpami, tokrat pa nadaljujemo še z rabljenimi. Medtem ko se industrija vse globlje spušča v električno mobilnost, so Slovenci za najboljše bencinske avtomobile pripravljeni seči vse globlje v denarnico. Slovenec je lani prvič uradno za cestni avtomobil odštel več kot milijon evrov. Ne pišemo o Luki Dončiću, najdražji avto, ki je zapeljal na slovenske ceste, je bil rabljen.

Po številu registriranih avtomobilov butičnih znamk je bilo leto 2025 rekordno.

Distributer Renaulta si želi nazaj na vrh, a pot ne bo lahka

Uradni podatki s slovenskega avtotrga so jasni. Kot smo pisali, so registracije avtomobilov v 2025 zrasle za 8,56 odstotka; dejanske številke avtomobilov, ki so zapeljali na ceste, pa je težje razvozlati. Kljub tej nejasnosti so se razmerja na slovenskem avtomobilskem trgu v zadnjih letih utrdila. Vrh si je prisvojil Porsche Slovenija, na drugem mestu je Grand Automotive Adriatic (GA Adriatic), ki skrbi za znamke Renault, Dacia, Nissan, MG in Alpine. Med novejšimi znamkami pa so še Omoda & Jaecoo, Maxus ter VinFast.

Za znamke Renault, Dacia in Nissan je do leta 2022 skrbela družba Renault Nissan Slovenija, ko so distribucijo prodali izraelski skupini Taavura.