Bitka za Fed: Trumpov lov na čarovnice in Powllov sredinec

V Washingtonu, kjer se politične bitke pogosto bijejo posredno in s prefinjeno simboliko, je zadnja poteza Bele hiše presegla meje običajnega političnega pritiska in zarezala globoko v tkivo ameriške institucionalne ureditve.

Odločitev ameriškega ministrstva za pravosodje, da sproži uradno preiskavo in zagrozi s kazensko ovadbo proti vodstvu ameriške centralne banke (Fed) pod taktirko Jeroma Powlla, je dogodek brez precedensa v sodobni ekonomski zgodovini ZDA. Uradni razlog – domnevne nepravilnosti in potratnost pri prenovi stavbe Eccles Building – se zdi le prozorni paravan, za katerim se skriva politični obračun z institucijo, ki si je drznila reči ne Donaldu Trumpu.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za administrativno-pravni spor o gradbenih stroških, ima konflikt nesporno politično in, kot je pri Trumpu v njegovem drugem mandatu že stalnica, še bolj osebno noto.

 

Powell se je na napoved odzval z redko videno neposrednostjo. "Nova grožnja se ne nanaša na moje pričanje junija lani ali na prenovo stavbe Fed," je v dvominutnem videu ob napovedi obtožnice dejal predsednik, ki ga je na položaj imenoval prav Trump v svoji prvi vladi. Tradicionalno zadržani in diplomatski Powell tokrat ni ovinkaril: "Grožnja kazenskih ovadb je posledica tega, da Fed določa obrestne mere na podlagi naše najboljše ocene, kaj bo služilo javnosti, namesto da bi sledile preferencam predsednika."

Predsednik ZDA ga je doslej že označil za bedaka, nesposobneža in pokvarjenca, zdaj pa se je nanj spravil še z vso silo pravnega aparata. Trenutek najave kazenskega postopka ne bi mogel biti bolj zgovoren – ali bolj nevaren. Zgodil se je le nekaj tednov pred tem, preden bo Trump imenoval Powllovega naslednika in v letu, ko so jeseni na vrsti kritične vmesne volitve, medtem ko republikanski blok že kaže prve razpoke v podpori agende predsednika. 

Lov na čarovnice

Fed je bil desetletja 'sveta krava' ameriške ekonomske politike; institucija, ki s svojo tehnokratsko naravo in dvojnim mandatom (stabilnostjo cen in polno zaposlenostjo) stoji kot zadnji branik pred popadki politikov. Ti bi za ceno zmage na volitvah znižali obrestne mere, pregreli gospodarstvo in napihnili borzne balone ne glede na dolgoročno ceno inflacije.

Trump je v svojem drugem mandatu prešel od besed k dejanjem. Kritiki so sicer namignili, da je Powell med lanskim pričanjem o projektu prenove, ko je pod prisego zanikal, da so naknadni dodatki luksuzni, morda zavajal. Kot je včeraj poročal Bloomberg, naj bi šlo za dvigala po meri in VIP-jedilnico v belem marmorju, kar naj bi stroške projekta potisnilo čez rob sprejemljivega. Prenova sedeža Feda resda poteka počasi in sega vsaj 700 milijonov dolarjev nad predvideni znesek – ta zdaj znaša že vrtoglavih 2,5 milijarde dolarjev, a vendar preiskava, ki jo vodi pravosodje, in javni napadi predsednika, da je Powell "zapravil davkoplačevalski denar za marmor, medtem ko ljudje trpijo", služijo povsem drugemu namenu: diskreditaciji in odstranitvi.

Tomaž Deželan, politolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede, situacijo ocenjuje kot obliko pritiska predsednika, ki drsi v avtokracijo. "Napoved kazenske ovadbe je klasična taktika pritiska, ki ni nova in na začetku vsebuje grožnjo." Gre za preizkušen recept: ustvari se pravna negotovost, ki subjekt prisili v poslušnost. Trump sicer trdi, da o postopku zoper vodstvo Feda pred javno objavo ni vedel nič, a Wall Street Journal je poročal, da je predsednik le teden dni prej na sestanku z državnimi tožilci kritiziral njihovo delo, jih označil za šibke in se pritožil, da ne ukrepajo dovolj hitro proti posameznikom, s katerimi je v navzkrižju.

V ta kontekst sodi tudi nezadovoljstvo s pravosodno ministrico Pam Bondi, ki je bila na položaj imenovana prav z namenom, da pravosodno ministrstvo usmeri v bolj agresivno uveljavljanje agende izvršne oblasti.

Medtem ko je Bondi označena za "šibko izvrševalko agende", je Powell za Trumpa "trmasta mula". Fed namreč obrestne mere znižuje preudarno, saj jih je od septembra spustil za 0,75 odstotne točke v območje med 3,5 in 3,75 odstotka. Trump medtem stalno zahteva drastičen rez na enoodstotno raven, njegova frustracija pa je očitna: "Če bi imel pomoč Feda, bi bilo lažje, ampak ta kreten se bo kmalu poslovil."

Trump je doslej večkrat kritiziral delo pravosodne ministrice Pam Bondi kot "šibko in neučinkovito" izvrševalko njegove agende. Foto: Bloomberg Mercury

Trgi v primežu politike

Mednarodni trgi so v Trumpovem notranjepolitičnem obračunu negotovi, kajti na kocki je več kot le višina obresti; na kocki je verodostojnost dolarja. V času Trumpa 2.0 so se navadili na 'novo normalnost', kjer politika diktira tržne trende bolj kot makroekonomski kazalci. Domen Kregar, upravitelj premoženja pri borznoposredniški hiši Ilirika, opozarja na zabrisano ločnico: "Poenostavljeno: tudi v letu 2026 lahko od Trumpa pričakujemo nadaljevanje istega vzorca – politično voden trg, potencialne presežke v energetiki in obrambi ter hkrati visoko politično tveganje."

Kregar izpostavlja prav grožnjo s pregonom kot ključni dejavnik nestabilnosti: "Ne nazadnje je ministrstvo za pravosodje prejšnji petek zoper vodstvo Feda izdalo možnost kazenske obtožnice, kar dodatno zaostruje pritisk na sicer formalno neodvisno monetarno politiko."

Medtem ko Kregar opozarja na tržne posledice, pa Mitja Kovač, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, svari pred uničujočimi dolgoročnimi posledicami za globalni finančni ustroj. Dogajanje vidi kot nevaren precedens, ki presega meje ameriškega finančnega sistema. "Takšno poseganje v neodvisne institucije, še zlasti pa v sloviti Fed, je zelo nevarno in ima lahko katastrofalne posledice za zaupanje v ameriški dolar – in tudi za njegov položaj svetovne rezervne valute – ter s tem tudi za delovanje globalnega finančnega sistema," opozarja Kovač.

Nevarnost ni omejena le na Wall Street, temveč ustvarja učinek domin, kar zadeva pritisk na druge monetarne varuhe, vključno z ECB. Kovač poudarja, da takšna poteza "vzpostavlja izjemne pritiske tudi pri preostalih centralnih bankah, da bi v nasprotju z lastnimi ocenami in smiselno ekonomsko politiko začele spuščati obrestne mere po nareku vsakokratne oblasti". Fed je bil do zdaj sinonim za znanstveno rigoroznost; če pade ta steber, pade standard neodvisnosti povsod po zahodnem svetu.

Paradoksalno bi lahko uresničitev 'prevzema' Feda ustvarila razmere, ki se jim Trump s tem poskuša izogniti. "Po mojem mnenju bo imelo to nasprotne posledice. Povečalo bo inflacijska pričakovanja in verjetno sčasoma dvignilo obrestne mere," je Trumpov pristop pokritiziral prvi mož največje banke JPMorgan Chase, Jamie Dimon.

Iztegnjeni sredinec

V ozadju napada se ne skriva le ekonomska računica, ampak širša strategija. Powell, republikanec z zmerno držo in spoštovanjem do institucionalne kontinuitete, predstavlja tisto, kar trenutna Bela hiša prezira – avtonomijo.

Deželan opozarja, da gre za sistemski premik v smeri avtokracije: "Gre za klasično strategijo iz učbenika populističnega avtokrata, ki poleg boja proti navideznim in koruptivnim elitam odstranjuje politično, miselno opozicijo in vse nadzorne institucije, ki ne podpirajo njegove agende." Naslednja stopnja je po njegovem mnenju nezakonita odstranitev ali obtožnica, s čimer liberalne demokracije drsijo v "minimalistično demokracijo".

Nekateri menijo, da je Trump storil taktično napako. Terry Haines, ustanovitelj agencije Pangaea Policy, opozarja, da je trenutek za obračun s Powllom izbran skrajno neprimerno. Medtem ko se administracija sooča z geopolitičnimi pretresi, vključno s kompleksno situacijo glede venezuelske nafte, je destabilizacija domačega finančnega stebra tvegana.

"To je avtogol Trumpa, ki to počne v trenutku, ko meni, da najbolj potrebuje pomoč borznih trgov zaradi domačih in mednarodnih razmer. Zdi se, kot da poskuša destabilizirati sistem, katerega pomoč v tem trenutku najbolj potrebuje," analizira Haines. Odziv predsednika Feda opisuje kot "iztegnjen sredinec Trumpu in tistim v njegovi administraciji".

Ironija celotne situacije je, da ta poteza otežuje prav tisto, kar si Trump najbolj želi, in to je nastavitev lojalnega naslednika. Kot zaključuje Haines: "Ta poteza otežuje izbiro prihodnje zamenjave za Powlla." Kateri resen, kredibilen kandidat bi se namreč želel usesti na stolček, pod katerim je pravkar eksplodirala bomba politično motiviranega pregona?