Ministrstvo predlagalo minimalno zajamčeno donosnost; bo izziv za upravljavce?

Ministrstvo za finance je objavilo predlog minimalne zajamčene donosnosti za leto 2026, ki bo znašala 1,15 odstotka na letni ravni oziroma 0,0953 odstotka na mesečni ravni. Gre za donosnost, izračunano skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določa, da minimalna zajamčena donosnost znaša 40 odstotkov povprečne donosnosti slovenskih državnih vrednostnih papirjev z ročnostjo, daljšo od enega leta.

Predlagana raven za leto 2026 je nižja kot v letu 2025, ko je minimalna zajamčena donosnost znašala 1,26 odstotka, in malenkost višja kot v letu 2024, ko je bila določena pri 1,05 odstotka. Znižanje odraža gibanje donosnosti državnih obveznic v zadnjih dveh letih, ko so se ob padcu obrestnih mer in rasti cen obveznic znižali tudi zahtevani donosi do dospetja, ki so osnova za izračun zajamčene donosnosti.

Zakonska formula relativno konservativna

Minimalna zajamčena donosnost se nanaša izključno na podsklade, namenjene najstarejši starostni skupini članov pokojninskih skladov, ki izvajajo naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na čista vplačila dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pri drugih podskladih – delniških, dinamičnih, uravnoteženih ali mešanih – zakonske zajamčene donosnosti ni, kar pomeni, da so donosi v celoti odvisni od gibanj na finančnih trgih.

Zakonska formula je relativno konservativna: upošteva se povprečna donosnost do dospetja državnih obveznic Republike Slovenije z ročnostjo nad enim letom, izračunana na podlagi zadnjih 24 mesecev, minimalna zajamčena donosnost pa znaša 40 odstotkov tega povprečja.

V praksi nekateri pokojninski načrti določajo tudi višjo zajamčeno donosnost, pogosto v razponu med 40 in 60 odstotki povprečja donosov državnih obveznic. Denimo Sava pokojninska družba svojim zavarovancem jamči višjo donosnost, kot je zakonsko predpisana, in sicer 60 odstotkov povprečne donosnosti. "Višina predlagane minimalne zajamčene donosnosti je bila pričakovana. S trenutno strukturo naložb in vrednotenjem naložb v zajamčenem skladu je ne bi smeli imeti težav preseči," so odgovorili iz Save. 

Podobno je tudi pri Pokojninski družbi A in Modri zavarovalnici, kjer je za pokojninski sklad PDA – Zajamčeni določena pri 50 odstotkih vseh izdanih obveznic slovenske države z ročnostjo več kot eno leto. Pri PDA – zajamčeni bo torej zajamčena donosnost v 2026 znašala 1,44 odstotka, so sporočili iz Pokojninske družbe A.  

Lani zajamčen donos v veliki meri presežen

Podatki za zadnja leta kažejo, da so zavarovalnice in pokojninske družbe minimalno zajamčeno donosnost praviloma presegale. V letu 2024, ko je zakonsko predpisana minimalna zajamčena donosnost znašala 1,05 odstotka, so zajamčeni podskladi dosegali donosnosti med 2,4 in 6,2 odstotka, kar pomeni večkratnik zajamčenega donosa.

Tudi leto 2025 je za pokojninske sklade prineslo pozitivne donose, vendar so bili ti občutno nižji kot leto prej. Primerjava podatkov kaže, da je bilo leto 2024 za večino skladov izrazito boljše, zlasti za delniške in dinamične sklade, ki so pogosto presegali 20-odstotno donosnost. Leta 2025 se je rast umirila, najdonosnejši delniški sklad pa je dosegel okoli 12 odstotkov, kar je še vedno solidno, a precej manj kot leto prej.

Največja nihanja med letoma so bila značilna prav za bolj tvegane naložbene strategije. Dinamični sklad Generali (LEON 2) je denimo iz več kot 23 odstotkov v letu 2024 zdrsnil na približno 4,4 odstotka v letu 2025, kar potrjuje, da so delniški trgi v manj ugodnih razmerah hitro občutljivi. Na drugi strani so uravnoteženi in umirjeni skladi izkazali več stabilnosti, zajamčeni in obvezniški skladi pa so imeli najmanjša nihanja in predvidljivejše donose.

Zajamčeni skladi so v letu 2025 dosegali donosnosti med približno odstotkom in petimi odstotki, kar je manj kot leto prej, a daleč nad minimalno zajamčeno donosnostjo. Izjema je zgolj zajamčeni sklad Generali zavarovalnice, ki je prinesel manj kot enoodstotni donos. 

Lekcije iz leta 2022: zakaj jamstvo ni samoumevno

Poseben primer pri razumevanju minimalne zajamčene donosnosti ostaja leto 2022, ki je bilo za upravljavce pokojninskih skladov izjemno zahtevno. Tako delniški kot obvezniški trgi so bili v rdečem, pozitivno donosnost pa so praviloma dosegali le zajamčeni skladi. Večina upravljavcev je takrat za izpolnitev jamstva uporabila rezerve, oblikovane v preteklih letih, ko je doseženi donos presegal zajamčenega, ali pa je morala oblikovati dodatne rezervacije.

Vprašanje, ali bi se podoben scenarij lahko ponovil, je danes morda spet lahko aktualno. Minimalna zajamčena donosnost za leto 2026 bo sicer nižja kot leto prej, a še vedno nad odstotkom, hkrati pa so se ob rasti cen obveznic v zadnjih letih njihove donosnosti znižale. To pomeni, da bodo nove naložbe v dolžniške instrumente prinašale nižje prihodnje donose.

Trenutno se donos dvoletne slovenske obveznice giblje okoli dva odstotka, medtem ko je donos desetletne obveznice pri približno 3,2 odstotka. Razlika med obema ročnostma ostaja pozitivna in znaša okoli 1,2 odstotne točke.

Tudi sicer se v evrskem območju zahtevane donosnosti na desetletne obveznice gibljejo okoli treh odstotkov. Za nemško obveznico je donos pri približno 2,8 odstotka, francoski in italijanski pri 3,5 odstotka, medtem ko je španski in portugalski pri 3,2 odstotka. Zunaj evrskega območja vlagatelji za obveznice Združenega kraljestva pričakujejo 4,4 odstotka obresti, od ZDA pa 4,2 odstotka.

Pri tem velja opozoriti, da lahko izraz 'zajamčen donos' zveni varno in privlačno, vendar ga je treba vedno presojati v realnem, ne nominalnem smislu. Minimalna zajamčena donosnost je namenjena izključno najstarejšim varčevalcem in predstavlja predvsem varovalko pred večjimi izgubami, ne pa instrument za ohranjanje ali povečevanje realne kupne moči.

Ob predlagani 1,15-odstotni donosnosti za leto 2026 ostaja ta donos v luči inflacije izrazito nizek. V Sloveniji je bila letna inflacija decembra 2025 ocenjena na 2,6 odstotka, kar pomeni, da je bila realna vrednost prihrankov kljub zajamčenemu donosu še vedno nižja, poleg tega pa je inflacija pri nas nad povprečjem evrskega območja.