Potem ko sta ZDA in Izrael 28. februarja začela vojno proti Iranu, se je v spopade hitro vključila tudi libanonska milica Hezbolah, ki jo podpira Iran, ter proti Izraelu začela izstreljevati rakete in brezpilotne letalnike. Izraelski uradniki so v regionalni krizi prepoznali priložnost, da Hezbolah, ki je že oslabljen zaradi številnih porazov in neuspehov, umaknejo z območja ob severni izraelski meji.
Čeprav sta se ZDA in Iran po dogovoru o prekinitvi ognja 7. aprila večinoma vzdržala medsebojnih napadov, sta Izrael in Hezbolah še naprej izmenjevala napade. Njun spopad grozi, da bo znova zanetil širši regionalni konflikt. Kot odgovor na napad na objekt na obrobju Bejruta, za katerega je Izrael trdil, da pripada Hezbolahu, je Iran 7. junija proti Izraelu izstrelil balistične rakete, kar je sprožilo izraelske letalske napade na Iran.
Kdo oziroma kaj je Hezbolah?
Šiitski muslimani so v Libanonu leta 1982 ustanovili gibanje, iz katerega se je pozneje razvil Hezbolah – "Božja stranka". Nastalo je kot odziv na izraelsko okupacijo juga države, katere namen je bil takrat preprečiti napade palestinskih borcev na Izrael. Ustanovitev milice je navdihnila islamska revolucija v pretežno šiitskem Iranu tri leta prej, Hezbolah pa je deloval pod vplivom in vodstvom elitne iranske Islamske revolucionarne garde. Tako šiiti kot suniti predstavljajo približno 30 odstotkov prebivalstva Libanona.
Hezbolah naj bi bil odgovoren za številne odmevne napade na ameriške cilje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Združene države Amerike, več zahodnih držav in arabske države članice Sveta za sodelovanje arabskih zalivskih držav (Gulf Cooperation Council – GCC) ga uvrščajo med teroristične organizacije.
Gverilski napadi Hezbolaha so prispevali k odločitvi Izraela, da se leta 2000 umakne iz tako imenovanega varnostnega pasu na jugu Libanona. Toda tudi po umiku so se spopadi nadaljevali. Hezbolah je namreč v svojem manifestu izraelski odhod iz Libanona označil za prvi korak k dokončnemu uničenju Izraela. Naraščajoče napetosti so leta 2006 prerasle v uničujočo vojno, ki se je končala s prekinitvijo ognja ob posredovanju Združenih držav Amerike. Dogovor je veljal vse do leta 2023.
Hezbolah je sčasoma postal najmočnejša oborožena skupina na Bližnjem vzhodu in po vojaški moči občutno presegel libanonsko vojsko. Hkrati je postal osrednji člen iranske mreže zavezniških skupin, med katerimi so tudi jemenski hutijevski uporniki ter palestinski gibanji Hamas in Islamski džihad v Gazi.
Katere neuspehe je že doživel Hazbolah?
Potem ko je Hamas 7. oktobra 2023 z napadom na Izrael iz Gaze sprožil vojno, se je v spopade vključil tudi Hezbolah z lastnimi napadi na izraelsko ozemlje. Izrael je odgovoril s povračilnimi napadi, kar je privedlo do leta trajajočih čezmejnih spopadov. Njegovo komunikacijsko omrežje je bilo resno oslabljeno zaradi izraelske operacije, usmerjene proti uporabi pozivnikov, ki jih je uporabljal Hezbolah. Hkrati je skupina utrpela hude izgube v poveljniški strukturi, med drugim zaradi likvidacije svojega dolgoletnega voditelja Hasana Nasrale, ki je bil septembra 2024 ubit v izraelskem letalskem napadu na Bejrut.
Decembra istega leta, je Hezbolah doživel nov udarec, ko je izgubil tesnega zaveznika v sirskem predsedniku Bašarju al-Asadu. Njegov režim so strmoglavili sunitski uporniki. Pod Asadovo vladavino je Sirija služila kot ključna tranzitna pot za dobavo iranskega orožja Hezbolahu, saj Iran z Libanonom nima skupne meje. Borci Hezbolaha so se med 14 let trajajočo sirsko državljansko vojno skupaj z iranskimi in ruskimi silami borili v podporo Asadovemu režimu ter mu pomagali ohranjati oblast.
Premirje med Izraelom in Hezbolahom, doseženo novembra 2024 ob posredovanju Združenih držav Amerike in Francije, je omogočilo izvolitev predsednika Libanona Josepha Aouna, ki ga podpirajo ZDA, ter oblikovanje tehnokratske vlade, katere cilj je pomagati pri okrevanju gospodarstva, ki se že dlje časa spopada s krizo. Libanonska vlada je lani v potezi brez primere vojski naložila pripravo načrta za razorožitev vseh milic, vključno s Hezbolahom. Gibanje je to označilo za "hud greh". Načrt ni bil nikoli uresničen.
Spopadi v letih 2023 in 2024 so opustošili obsežna območja južnega Libanona, kjer ima Hezbolah velik vpliv. Skupina ni zmogla pomagati svoji podporni bazi pri obnovi domov in sanaciji kmetijskih zemljišč. To je v ostrem nasprotju z obdobjem po vojni leta 2006, ko je Hezbolah zagotovil sredstva za obnovo prizadetih območij.
Kako močna vojaška sila je Hezbolah?
Izrael trdi, da je uničil velik del Hezbolahovega orožja ter bombardiral mrežo predorov pod vasmi na jugu Libanona, ki jih je skupina uporabljala za skladiščenje in prevoz orožja ter premikanje svojih borcev. Po ocenah Izraela je Hezbolahov raketni in orožni arzenal danes le še približno šestina tistega, s katerim je razpolagal ob Hamasovem napadu 7. oktobra 2023. Izraelski viri ocenjujejo, da ima skupina na voljo še okoli 8.000 raket.
Kljub številnim težavam Hezbolah ostaja pomembna vojaška sila. Po besedah Toma Barracka, ameriškega veleposlanika v Turčiji ter posebnega odposlanca za Sirijo in Irak, ima skupina približno 40.000 aktivnih in rezervnih borcev.
Med zadnjim zaostrovanjem razmer je Hezbolah večkrat presenetil tehnološko bolje opremljeno izraelsko vojsko. Pri tem je za napade na cilje na severu Izraela uporabljal eksplozivne brezpilotne letalnike, vodene prek optičnih vodnikov, zaradi česar jih je težko zaznati in nevtralizirati z elektronskimi protiukrepi.
Kakšen je odnos med Hezbolahom in Iranom?
Hezbolah je z iranskim režimom tesneje povezan kot hutijevski uporniki v Jemnu ali Hamas. Po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva mu Iran zagotavlja večino finančnih sredstev, usposabljanja, orožja in eksploziva ter politično, diplomatsko, finančno in organizacijsko podporo. Ministrstvo ocenjuje, da iranska pomoč Hezbolahu znaša več sto milijonov dolarjev na leto.
ZDA trdijo tudi, da skupina sredstva pridobiva iz zakonitih in nezakonitih virov, med drugim s tihotapljenjem prepovedanega blaga, ponarejanjem potnih listov, trgovino z mamili, pranjem denarja ter goljufijami s kreditnimi karticami, na področju priseljevanja in v bančnem sistemu. Hezbolah je v preteklosti zatrjeval, da vsa njegova sredstva prihajajo iz Irana, in večkrat zanikal vpletenost v trgovino z mamili.
Po mnenju poznavalcev razmer je po smrti Nasrale vpliv iranske Revolucionarne garde na Hezbolah postal neposrednejši kot kadar koli prej. Kot dokaz navajajo odločitev skupine, da se v vojni postavi na stran Irana, saj Teheran spopad z Izraelom in ZDA razume kot eksistenčni boj.
Kakšna je najnovejša izraelska strategija v boju proti Hezbolahu?
Sporazum o prekinitvi ognja, sklenjen novembra 2024, je Izraelu omogočil, da na ozemlju Libanona ohrani pet vojaških postojank na vzpetinah tik ob meji. Med sedanjim konfliktom je čez mejo napotil dodatne vojake, zasedel skupno 15 položajev in vzpostavil obrambno linijo, ki sega približno deset kilometrov v notranjost Libanona.
Po navedbah izraelske vojske je namen tega ukrepa preprečiti obnovitev čezmejnih napadov Hezbolaha na izraelska mesta in naselja z vodenimi raketami, katerih domet običajno znaša med osem in deset kilometrov. Izraelska vojska je 26. maja sporočila, da njene kopenske sile "ciljno usmerjeno" delujejo tudi onkraj te linije, da bi "odpravile neposredne grožnje civilnemu prebivalstvu". Izraelski uradniki ocenjujejo, da je domet Hezbolahovih brezpilotnih letalnikov, vodenih prek optičnih vodnikov, približno 15 kilometrov.
Letalski napadi so uničili velik del južnega predmestja Bejruta, znanega kot Dahija, kjer je imel Hezbolah dolga leta svoj sedež. Izrael, ki je prebivalce Dahije večkrat pozval k evakuaciji, Hezbolahu očita, da je tam vzpostavil podzemne obrate za izdelavo raket in druge vojaške objekte. Visoki izraelski vojaški poveljniki poudarjajo, da je njihov glavni cilj preprečiti Hezbolahu izvajanje napadov na civilne skupnosti na severu Izraela, vključno z oboroženimi vdori čez mejo. Prav takšni napadi v letih 2023 in 2024 so povzročili evakuacijo več deset tisoč prebivalcev. Izrael želi preprečiti, da bi se takšne razmere ponovile.
Z opozorili o evakuaciji je Izrael južni Libanon dejansko skoraj povsem izpraznil prebivalcev. Trdi, da so bila ta opozorila namenjena preprečevanju civilnih žrtev med njegovimi vojaškimi operacijami. Po navedbah izraelskih oblasti se prebivalci ne bodo mogli vrniti na svoje domove, dokler bo Hezbolah predstavljal grožnjo. Izraelske oblasti napovedujejo uničenje tega, kar označujejo za "teroristično infrastrukturo" v libanonskih vaseh ob meji. To odpira možnost, da bo Izrael porušil domove v delih varovalnega pasu ob meji in preprečil njihovo obnovo.
Združene države Amerike so 14. aprila gostile prve neposredne pogovore med Izraelom in Libanonom po več desetletjih. Državi sta se dogovorili o prekinitvi ognja, čeprav Hezbolah pri pogajanjih ni sodeloval. Po navedbah ZDA sta se strani zavezali k prizadevanjem za normalizacijo odnosov, vzpostavitev "resnične varnosti" ob skupni meji, pri čemer sta priznali, da je treba omejiti delovanje nedržavnih oboroženih skupin, ter k uradni določitvi državne meje na območjih, kjer je Hezbolah izkoriščal nerešena mejna vprašanja.
Odposlanci obeh držav so se nato večkrat srečali v Washingtonu in podaljšali veljavnost prekinitve ognja. Kljub prvim neposrednim mirovnim pogajanjem po več desetletjih pa dogovor o konkretnih ukrepih še ni bil dosežen. Libanon je Izrael pozval, naj ustavi vojaške operacije na njegovem ozemlju in umakne svoje sile iz države. Izrael vztraja, da mora biti Hezbolah pred tem razorožen.
Kakšen položaj ima Hezbolah v Libanonu?
Hezbolah v Libanonu še vedno ostaja pomemben politični in vojaški dejavnik, kar se je pokazalo tudi pri neuspehu vlade, da bi uresničila načrt za njegovo razorožitev. Zaradi šibkosti libanonske vojske je imela vlada po grožnjah Hezbolaha z državljansko vojno le malo manevrskega prostora. Hezbolah ni zgolj oborožena skupina, temveč tudi politična stranka. Njegovo zavezništvo s šiitskim gibanjem Amal, ki ga vodi predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri, obema zagotavlja podporo večine šiitskega prebivalstva v državi.
Med letoma 2018 in 2022 je Hezbolah skupaj s svojimi zavezniki obvladoval večino sedežev v libanonskem parlamentu. Pomemben vir podpore znotraj šiitske skupnosti predstavlja tudi njegova obsežna mreža socialnih in humanitarnih programov.
Kljub temu se politične razmere v Libanonu spreminjajo. Vlada je prepovedala vojaško in varnostno krilo Hezbolaha, pravosodno ministrstvo pa je celo predlagalo izdajo naloga za aretacijo njegovega voditelja Naima Kasema. Konec marca je vlada storila še korak dlje in iranskemu veleposlaniku odvzela diplomatske akreditive. Predsednik Libanona Joseph Aoun je v začetku junija za CNN izjavil, da je nesprejemljivo, da Iran uporablja Libanon kot "pogajalski adut" v pogajanjih z Združenimi državami Amerike. Iranu je sporočil: "Ne poskušate nam pomagati."
Težko je oceniti, kolikšno podporo Hezbolah danes uživa med libanonskimi šiiti. Mnogi javno še vedno izražajo neomajno zvestobo skupini, zasebno pa nekateri priznavajo vse večje nezadovoljstvo zaradi ponavljajočih se bombardiranj in razseljevanji, ki spremljata Hezbolahove napade na Izrael.
.webp){kind=icon}
