Ali je 2025 pokojnince razveselilo tako kot borzne vlagatelje?

Leto 2025 so na finančnih trgih zaznamovali izrazita politična negotovost, uvedba visokih ameriških carin ter nihanja v tehnološkem sektorju, povezana z umetno inteligenco. Pri pokojninskih skladih življenjskega cikla je leto prineslo opazno umiritev donosov v primerjavi z 2024.

Kljub temu je bilo za evropske in slovenske delnice leto 2025 zelo ugodno: evropske delnice so se podražile za 19,8 odstotka, slovenske pa za 58 odstotkov. Ameriške delnice so v ameriških dolarjih pridobile 17,9 odstotka, vendar je zaradi krepitve evra za 13,4 odstotka donosnost v evrih precej manjša, približno 3,9 odstotka. Takšno okolje se je jasno odrazilo tudi v donosnostih pokojninskih skladov.

Pokojninski skladi: leta 2025 donos pozitiven, a skromnejši od leta 2024

Primerjava podatkov kaže, da je bilo leto 2024 za večino pokojninskih skladov izrazito boljše od leta 2025. V letu 2024 so delniški in dinamični skladi dosegali zelo visoke, pogosto tudi več kot 20-odstotne donosnosti, medtem ko se je v letu 2025 rast umirila.

Najdonosnejši sklad v letu 2025 je bil delniški sklad Pokojninske družbe A, ki je dosegel 12,2 odstotka donosnosti. Čeprav je to manj kot v letu 2024 (16,1 odstotka), sklad tudi v zahtevnejšem letu ostaja med najuspešnejšimi. Sledili so mu delniški in dinamični skladi večjih upravljavcev, vendar je bila skupna značilnost leta 2025 splošen padec donosnosti glede na leto prej.

Največje razlike med letoma so bile značilne prav za delniške in dinamične sklade. Na primer, dinamični sklad Generali zavarovalnice (LEON 2) je iz 23,5 odstotka v letu 2024 zdrsnil na 4,4-odstotno donosnost v letu 2025. To potrjuje, da so bolj tvegane naložbe tudi najbolj občutljive na spremembe tržnih razmer.

Uravnoteženi, mešani in preudarni skladi so izkazali več stabilnosti, čeprav z nižjimi donosi. Poseben primer je umirjeni sklad Generali – Pokojninsko varčevanje AS, ki je v obeh letih dosegel enako donosnost (11,3 odstotka), kar kaže na zelo zadržano in konsistentno naložbeno politiko.

Najmanjša nihanja so bila pričakovano značilna za zajamčene in obvezniške sklade. Ti so v letu 2025 dosegali donosnosti med približno odstotkom in petimi odstotki, kar je nižje kot leto prej, a z bistveno manjšimi padci kot pri delniških skladih. To potrjuje njihovo vlogo varnejšega dela dolgoročnega pokojninskega varčevanja.

Pokojninska družba A: manj ZDA, več Evrope, bank in Slovenije

Pri Pokojninski družbi A poudarjajo, da so donosi njihovih skladov v letu 2025 presegli referenčne indekse, kar pripisujejo strateški alokaciji: "Vsebinsko smo bili zadržani do napihovanj ameriškega naložbenega balona ‘AI in G. Trump’." Zato so vključili manj ameriških delnic, znotraj teh pa predvsem tehnološke. Dodajajo, da so dajali prednost evropskim delnicam (bančnemu in industrijskemu sektorju) ter tudi slovenskim delnicam.

Ob večjih pretresih so bili oportunistični. "Ob pretresih smo delnice dokupovali," navajajo in spomnijo na marčevski upad ter aprilski šok po uvedbi visokih carin. Uspešnost se kaže tudi dolgoročno. V obdobju 2021–2025 je delniški sklad ustvaril 72,7 odstotka kumulativne donosnosti, medtem ko je referenčni indeks dosegel 54,4 odstotka. Posebej pomembno je bilo leto 2022, ko so bili upravljavci v času visoke inflacije in rasti obrestnih mer previdni, zaradi česar so skladi utrpeli manjše padce kot trg.

Poslovno leto opisujejo kot pozitivno. "Zrasli smo po vseh kazalcih in presegli poslovne cilje," ob tem pa pravijo, da se povečuje število oseb, ki same individualno varčujejo. 

Triglav in Prva: preseganje indeksov ter rast premij in vplačil

Pri Zavarovalnici Triglav poudarjajo, da delniški in mešani sklad presegata kriterijske indekse tako na enoletni kot na petletni ravni. Glavno sporočilo je, da je pri dodatnem varčevanju pomembna predvsem daljša perspektiva: "Pri dolgoročnem varčevanju za dodatno pokojnino je dolgoročna donosnost ključnega pomena." 

Po njihovih podatkih je delniški sklad v zadnjih petih letih dosegel 70,96 odstotka skupne donosnosti, mešani sklad pa 42,98 odstotka. Višje donosnosti pripisujejo večji izpostavljenosti delnicam, razvitim trgom (zlasti ZDA) ter sektorjema komunikacijskih storitev in informacijske tehnologije. Obvezniški sklad je v letu 2025 dosegel 1,7-odstotno donosnost, kar je več od zajamčene ravni, dolgoročno pa ostaja ključno gibanje na trgih državnih in podjetniških obveznic.

Pri Prvi osebni zavarovalnici poudarjajo, da so v zadnjih petih letih vsi njihovi skladi presegli primerjalni indeks. V letu 2025 pa so dosegli rast: zabeležili so štiriodstotno rast redne premije, skupna premija je presegla 33 milijonov evrov, več kot 50 odstotkov rednih premij pa je bilo vplačanih v dinamični sklad, kjer je rast premije znašala devet odstotkov.

V letu 2026 bodo morale biti premije višje

Za leto 2026 veljajo večji zneski premij dodatnega pokojninskega zavarovanja; minimalna premija je večja za sedem odstotkov. Minimalna premija za kolektivno zavarovanje znaša 36,05 evra na mesec oziroma 432,61 evra na leto, najvišja premija za davčno olajšavo (ob zakonskih omejitvah) pa 3.224,18 evra na leto.

Pokojninska reforma, ki velja od 1. januarja 2026, prinaša več prožnosti pri naložbeni politiki življenjskega cikla: član bo lahko (po seznanitvi s tveganji) izbral tudi podsklad, ki je namenjen mlajši starostni skupini – torej bolj tvegani podsklad, kot bi mu pripadal po starosti. Minimalna zajamčena donosnost za leto 2026 še ni objavljena; za primerjavo: za leto 2025 je bila določena pri 1,26 odstotka na letni ravni.