Primerjava potrošniških kreditov: najnižje obrestne mere ste že zamudili

Praznično nakupovanje ob koncu leta je za nami, nova realnost pa potrošnike pogosto ujame šele, ko začnejo seštevati stroške. Z začetkom leta so se potrošniška posojila pri večini bank podražila, razlike med obrestnimi merami pa so se še poglobile. 

Čeprav kreditna aktivnost gospodinjstev ostaja visoka in potrošniška posojila rastejo najhitreje med vsemi vrstami posojil, primerjava ponudb kaže, da je obdobje najnižjih obrestnih mer že mimo – in da je pri najemu posojila bolj kot kadarkoli odločilen skupni strošek financiranja.

Kreditna aktivnost v Sloveniji se je lani krepila hitreje kot v evrskem območju, največji pospešek pa prihaja iz segmenta gospodinjstev. Pri tem potrošniška posojila ostajajo najbolj vroča kategorija – rast je dvomestna, povpraševanje stabilno, ponudba bank pa kljub konkurenci zelo različna.  

Primerjava kaže, da pri potrošniškem posojilu ne zmaga nujno najnižja oglaševana obrestna mera, temveč kombinacija pogojev in stroškov, ki jih najbolje opiše efektivna obrestna mera (EOM).

Kreditna rast nad evropskim povprečjem – motor so gospodinjstva

Rast posojil nebančnemu sektorju je bila letos do oktobra večja kot v istem obdobju lani; medletno je dosegla sedem odstotkov, medtem ko je evropsko povprečje pri 2,7 odstotka, kažejo podatki Banke Slovenije. Najpomembnejše ostaja kreditiranje gospodinjstev – v prvih desetih mesecih leta se je povečeval mesečni obseg tako novoodobrenih stanovanjskih kot potrošniških posojil.

Oktobrski podatki (zadnji dostopni) dodatno potrjujejo, da so potrošniška posojila gospodinjstvom najhitreje rastoči segment kreditiranja: medletna rast je dosegla 10,2 odstotka. V primerjavi s septembrom se je rast sicer minimalno umirila, a ostajajo ključni motor rasti posojil gospodinjstvom. Tudi stanovanjska posojila so zrasla, in sicer za 8,1 odstotka, posojila nefinančnim družbam pa so pospešila na 3,5 odstotka. 

Zakaj so potrošniška posojila tako močna

Večji mesečni obseg novoodobrenih potrošniških posojil je opazen od julija 2023, ko so začele veljati spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov. Medletna rast stanja teh posojil se je od najvišje ravni junija lani (16,8 odstotka) do oktobra letos zmanjšala na 10,2 odstotka, a še vedno močno presega evrsko povprečje (5,1 odstotka).

Na strani ponudbe Banka Slovenije (BS) v anketi o posojilih navaja, da so banke v tretjem četrtletju napovedovale blago zaostritev standardov predvsem pri potrošniških posojilih, drugje pa večinoma stabilnost. Za zadnje četrtletje letos manjše število bank pričakuje le rahlo zaostritev standardov pri potrošniških posojilih, kar kaže, da večjih sprememb v kreditni ponudbi za zdaj ni na vidiku.

Koliko vas lahko stane sedem tisoč evrov posojila? Razlike med bankami so velike

Za primerjavo ponudb potrošniških posojil smo v spletnih kalkulatorjih bank simulirali najem sedem tisoč evrov posojila za dobo petih let (60 mesecev). Primerjali smo posojila s fiksno obrestno mero ter – kjer je bilo mogoče – tudi tista s spremenljivo obrestno mero.

Glavno merilo pri primerjavi je EOM, saj vključuje stroške posojila in pokaže dejansko ceno financiranja. Pri nekaterih bankah so glede na zadnjo tovrstno primerjavo (oktober 2025) opazne podražitve. Pri posojilih s fiksno obrestno mero se nominalne obrestne mere gibljejo približno med 4,3 odstotka in šestimi odstotki, razlike pa se še izraziteje pokažejo pri efektivni obrestni meri.

Najvišjo efektivno obrestno mero ima pri fiksnih posojilih Gorenjska banka (11,76 odstotka), kar pomeni tudi najvišje skupno preplačilo – več kot 2.050 evrov pri izbranem znesku in ročnosti. Ob tem je treba omeniti, da je EOM pri tej banki glede na zadnjo primerjavo v oktobru 2025 občutno višji.

Razmeroma visok EOM ima tudi Delavska hranilnica (10,2 odstotka), prav tako z opaznim skupnim stroškom posojila, ki presega 1.800 evrov. Tudi tu gre, glede na prejšnjo primerjavo, za višjo obrestno mero.

Na drugi strani se kot cenovno ugodnejša izkaže Sparkasse, kjer je fiksna obrestna mera 4,9 odstotka, EOM pa 6,3 odstotka, kar pomeni najnižji mesečni obrok in najnižje preplačilo v primerjavi z večino konkurence. Kljub temu je tudi pri tej banki v primerjavi z oktobrom 2025 zaznati višjo obrestno mero.

 
Vse manj bank ponuja spremenljive obrestne mere 

Ponudba posojil s spremenljivo obrestno mero je v Sloveniji precej omejena. OTP jih že nekaj časa ne ponuja, lani se ji je pridružila Sparkasse, letos pa očitno še Delavska hranilnica. Pogosto namesto spremenljive obrestne mere z daljšo ročnostjo banke raje ponudijo kombinirane obrestne mere.

Med ponujenimi možnostmi ima Gorenjska banka tudi pri spremenljivi obrestni meri najvišjo efektivno obrestno mero (11,06 odstotka), kar pomeni skoraj 1.950 evrov preplačila, čeprav je mesečni obrok nekoliko nižji. To je hkrati tudi najvišji EOM med vsemi primerjanimi spremenljivimi posojili.

Pri NLB znaša EOM 8,9 odstotka, pri Intesi Sanpaolo 8,6 odstotka, medtem ko je Deželna banka Slovenije tudi pri spremenljivi obrestni meri med ugodnejšimi ponudniki z EOM 7,6 odstotka in najnižjim mesečnim obrokom v tej skupini. Unicredit ima pri spremenljivem posojilu razmeroma visok EOM (devet odstotkov), kar pomeni opazno višje preplačilo kot pri DBS ali Intesi.

Pogoji v drobnem tisku: akcije, paketi in zavarovanja lahko spremenijo sliko

Pri primerjavi je treba upoštevati, da so nekatere ponudbe pogojene z dodatnimi storitvami, ki lahko skupni strošek realno zvišajo. To banke tudi jasno zapišejo v drobnem tisku ob spletnih kalkulatorjih.

NLB navaja, da je izračun obrestne mere vezan na predpostavko odprtega računa pri banki in sklenitev življenjskega zavarovanja. Strošek zavarovanja v informativnem izračunu ni vključen, zato je lahko dejanski strošek posojila višji, če zavarovanje sklenete ali če pogojev ne izpolnite (takrat je lahko višja tudi obrestna mera).

Gorenjska banka omenja akcijsko ponudbo, pri kateri oglašuje nižji EOM (z navedbo, da je v akciji skoraj prepolovljen), medtem ko je redna ponudba občutno dražja. Delavska hranilnica oglašuje ugodnosti do konca marca, povezane z odprtjem paketnega računa in dodatnimi zavarovanji; če stranka zavarovanja ne sklene, je lahko obrestna mera višja, hkrati pa lahko EOM ob dodatnih produktih ostane razmeroma visok.

 

Okno najnižjih obrestnih mer se zapira 

Potrošniška posojila v Sloveniji rastejo najhitreje med vsemi kreditnimi kategorijami, vendar primerjava ponudb kaže, da so razlike med bankami še vedno velike. Pri nekaterih bankah so obrestne mere v primerjavi z oktobrom 2025 opazno višje, zato se "okno najnižjih obrestnih mer" očitno zapira – in prav to je razlog, da je natančna primerjava danes še pomembnejša.

Za posojilojemalce ostaja ključno pravilo: pri izbiri se ne osredotočite le na oglaševane nominalne obrestne mere, temveč predvsem na EOM in skupno preplačilo, ob tem pa preverite, ali je ugodna obrestna mera pogojena z odprtjem računa, paketom ali dodatnim zavarovanjem. Pri spremenljivih obrestnih merah je izbira omejena, tveganje pa večje – zato so pri potrošniških posojilih fiksne obrestne mere še vedno prevladujoča in za večino tudi bolj predvidljiva izbira.