Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.
Novi vladni predvolilni bombonček: gospodarstvo šokirano
Mesec po napovedi ministra za delo Luke Mesca je koalicija in vlada sprejela odločitev, da se minimalna plača že z januarsko plačo zvišala za 15,96 odstotka. Minimalna plača bo po novem znašala 1.482 evrov bruto oziroma tisoč evrov neto.
Finančni minister Klemen Boštjančič in gospodarski minister Matjaž Han sta sicer izrazila pomisleke, vendar zvišanju nista nasprotovala. Bruto plača bo 1.482 evrov, a za delodajalca je strošek višji. Izplačilo minimalne plače bo pomenilo 11,25-odsotno rast stroškov delodajalca. Iz 1.558 se bo strošek povečal na 1.735 evrov.
Kako se je odzvalo gospodarstvo?
Kdo bo ponujal INR? OTP in NLB, Ilirika tudi z novim DZU
Zakon je znan, datum začetka uporabe tudi – toda prav to je težava: pri individualnih naložbenih računih (INR) bo javnost še nekaj časa poznala predvsem okvir naložb in pravila, ne pa tudi vseh ponudnikov in njihovih cenikov. Nekaj imen se je že razkrilo, in če borznoposredniška hiša Ilirika na tem seznamu ni nobeno presenečenje, pa je toliko bolj pomenljiva odločitev, da ustanovijo lastno družbo za upravljanje premoženja, s katero želijo omogočiti dostop do ETF-skladov.
Krediti: Kaj banke zahtevajo v zameno za nižjo obrestno mero
Nižja obrestna mera je praviloma prvi podatek, na katerega so pozorni kreditojemalci. A praksa bank kaže, da so ugodnejši pogoji praviloma ponujeni le v okviru širšega paketa storitev. Življenjsko zavarovanje, premoženjsko zavarovanje, odprtje novega računa, prenos plače ali celo vključitev v varčevalni načrt lahko znižajo obrestno mero – hkrati pa zvišajo skupni strošek kredita. Ključno vprašanje zato ni, ali je obrestna mera nižja, temveč ali je kredit zaradi tega res cenejši.
Nižja obrestna mera kot del paketa, ne kot samostojna ponudba.
Ljudska obveznica: koliko obresti bo morala ponuditi država, da bo konkurenčna - primerjava obrestnih mer
Slovenske banke so v začetku leta objavile nove cenike depozitnih obrestnih mer, a primerjava ponudbe med septembrom 2025 in januarjem 2026 kaže, da se v osnovi ni veliko spremenilo. Trg je na videz živahen – z akcijami, posebnimi pogoji za nove stranke in digitalno sklenitvijo – vendar v redni ponudbi večina bank obrestnih mer ni bistveno spreminjala.
Prav ta stabilnost depozitnih obresti pa postavlja ključno vprašanje pred napovedano izdajo nove ljudske obveznice v prvi polovici leta: kakšno obrestno mero bo morala ponuditi država, da bo zanimiva za varčevalce?
Trumpov davoški ultimat: 'Brez sile', a z imperialno logiko
Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo prevzema Grenlandije in sočasno grožnjo z dvigom carin storil nekaj, kar se je še pred nekaj leti zdelo nepojmljivo: čezatlantsko zavezništvo, temelj povojne varnostne in gospodarske arhitekture Zahoda, je pahnil v stanje akutnega eksistencialnega krča. Medtem ko je ruska invazija na Ukrajino načela mednarodni red s surovo vojaško silo od zunaj, ga Trumpova 'umetnost posla' zdaj razgrajuje od znotraj.
Čeprav je včeraj na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal, da Grenlandije ne bo priključil s silo, pozneje pa tudi, da ne bo uvedel novih carin na evropske upornice, je ponovil svoje brezkompromisno stališče. "Ni mi treba uporabiti sile. Nočem uporabiti sile. Ne bom uporabil sile," je dejal in v isti sapi prostodušno dodal, da ZDA pripada "lastništvo nad otokom" ter da je ta "v resnici del Severne Amerike". Imperialna retorika v vsem svojem sijaju.
STA
Slovenska častnika na sever, Trumpove carine na jug: bo vlada zaščitila izvoznike?
Po letu dni zlorabe trgovinskih ukrepov v geopolitične namene smo nad potezami Trumpove administracije in njeno namero po prisvajanju Grenlandije težko presenečeni. Kar pa ne velja za brezkompromisno eskalacijo gospodarske prisile najtesnejših evropskih zaveznikov, v kar bi se lahko ujela tudi Slovenija.
Izvozniki se zanašajo na lekcije iz Trumpovega dne osvoboditve v 2025.
Pripravljeni na 2026? Nemški 'čudež 2.0' in slovenska avtomobilska negotovost
Konec prejšnjega tedna so nemški statistiki objavili novico, ki je prinesla viden oddih vladi kanclerja Friedricha Merza. Nemško gospodarstvo, ki je po ruski invaziji na Ukrajino vseskozi nazadovalo, je naposled obrnilo trend. Rast je bila lani z 0,2 odstotka v najboljšem primeru anemična in bi v časih, ko je evropska lokomotiva beležila več kot triodstotno rast BDP, veljala za katastrofo. Toda geopolitični prevrati, energetska kriza, deindustrializacija, trgovinska vojna ter birokratska in infrastrukturna zaostalost so nekdaj neustavljivo nemško lokomotivo spremenili v evropskega bolnika. In, kot je znano, ko Nemčija zakašlja, se Slovenija prehladi.
Slovenski izvoz v kar 69 odstotkih zajemajo države EU, pri čemer je delež Nemčije v tej strukturi dominanten in znaša skoraj četrtino celotne evropske pogače.
Nemško-slovensko sodelovanje je steber domačega gospodarstva, vendar je v 2025 naletelo na ovire.
Od Edeke do slovenskih dobaviteljev: se bo nemški val stečajev prelil k nam?
Insolvenčni postopek, ki ga je v Nemčiji sprožilo družinsko podjetje Feneberg, eden največjih franšiznih partnerjev trgovske verige Edeka, ni le zgodba o težavah posameznega trgovca. Gre za signal, da se pritisk na podjetniški sektor v največjem evropskem gospodarstvu stopnjuje, in hkrati za opomin državam, ki so z Nemčijo tesno povezane v dobavnih verigah – med njimi tudi Sloveniji.
Po močnem skoku cene: se še splača vlagati v srebro?
Srebro se je od začetka leta podražilo za več kot 30 odstotkov, vzpon pa je pravzaprav nadaljevanje trenda iz preteklega leta, ko je ta plemenita kovina zasijala močneje od zlata in poskočila celo za 140 odstotkov. Čeprav je srebro v rekordno kratkem času uspelo spodbuditi zanimanje vlagateljev – zlasti tistih, ki ga vidijo kot večnamensko naložbeno orodje – se danes postavlja vprašanje, ali je še vedno racionalna izbira ali pa je trg že vstopil v območje 'pregretosti'.
Razmerje med ceno zlata in srebra je padlo na najnižjo raven v skoraj 20 letih.
Souporaba elektrike: vse, kar morate vedeti, pa tudi, katera vprašanja še nimajo odgovora
Slovenija bo z julijem uvedla souporabo električne energije, enega pomembnejših premikov v ureditvi samooskrbe z elektriko po razmahu sončnih elektrarn. Kako se novemu modelu prilagajajo dobavitelji in kakšne rešitve ponuja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOPE)?
Madžarski avtovelikan išče prevzemne priložnosti v Sloveniji
Madžarska avtomobilska skupina AutoWallis, ki v Sloveniji skrbi za distribucijo znamke Opel ter maloprodajo z družbo AutoWallis Ljubljana, je razkrila številke s slovenskega avtomobilskega trga. Skupna prodaja avtomobilov je bila okoli 2.300 avtomobilov, kar je malenkost manj kot v 2024, je povedal Blaž Urbanija, izvršni direktor Wallis Motor Ljubljana.
Katere znamke sploh vključujejo številke? Gre za distribucijo znamk Opel, Jaguar Land Rover, Xpeng in Farizon ter maloprodajo znamk Opel, BMW, Mini, Land Rover, Suzuki in Toyota. Večinoma gre za nova vozila, rabljenih je bil majhen delež, je priznal Urbanija. Družbe AW Slo distribution, Avto Aktiv in Wallis Motor, ki so v lasti skupine AutoWallis, so v 2024 skupno ustvarile dobrih 119 milijonov evrov prihodkov. Kakšne načrte imajo v prihodnje?
Kaj poganja prevzemno dejavnost v regiji?
Kako bi Bruselj reševal stanovanjsko problematiko v Sloveniji in kaj o tem menita slovenska evroposlanca
Vse težje dostopna stanovanja in visoke najemnine niso več samo slovenski problem, temveč so se v zadnjem desetletju uveljavile kot eno od osrednjih gospodarskih in socialnih vprašanj v Evropski uniji.
Po podatkih Evropske komisije so se cene stanovanj v EU od leta 2013 v povprečju zvišale za več kot 60 odstotkov, najemnine pa za okoli 20 odstotkov, pri čemer so pritiski v urbanih središčih pogosto še izrazitejši. Le šest do sedem odstotkov stanovanjskega fonda v EU so socialna stanovanja, hkrati pa je približno petina stanovanj neizkoriščenih.
Ford Slovenija: krona lahkih gospodarskih vozil z lepotno napako
"Prejšnje leto je bilo za nas naravnost fantastično, predvsem pri osebnih vozilih, in sicer zaradi rasti prodaje poslovnim uporabnikom in podjetjem za izposojo vozil," je na letni predstavitvi poslovnih rezultatov in načrtov za prihodnost poudaril David Jurič, predsednik Summit Motors.
Poročila s trga so bila za uradnega uvoznika vozil znamke Ford v letu 2025 resnično pozitivna, saj je znamka po podatkih sekcije Ardi z 2.626 prodanimi vozili zasedla skupno šesto mesto na slovenski lestvici. Skok v primerjavi z letom 2024, ko se je za modri oval odločilo približno tisoč kupcev manj, je impresiven, saj je tržni delež s 3,14 odstotka zrasel na 4,65 odstotka.
.webp){kind=icon}
