Rast brezposelnosti mladih – napoved ohladitve gospodarstva?

Statistika je zaznala nenavadno močno povečanje stopnje brezposelnosti mladih. Ali gre le za nihanje ali je to napoved širšega trenda?

Stopnja anketne brezposelnosti mladih (mlajših od 25 let) se je v manj kot letu dni več kot podvojila - z 8,1 odstotka decembra 2024 na 17,8 odstotka novembra 2025, kar je zadnji objavljeni podatek državnega statističnega urada. Brezposelnost mladih je tako po tem merilu na najvišji ravni po januarju leta 2016.

"Pravzaprav ne vemo natančno, zakaj je prišlo do takšne rasti brezposelnosti med mladimi," je za Bloomberg Adria povedala Sanja Belec, vodja Službe za zaposlovanje republiškega Zavoda RS za zaposlovanje ob nedavni predstavitvi dela zavoda v letu 2025.

Gre za fenomen, ki je prisoten tudi drugod po Evropi, je povedala, pri čemer je Slovenija še vedno v dobrem položaju v primerjavi z nekaterimi drugimi državami.

Mladim se med prvimi poslabša položaj na trgu dela

Pri vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) opozarjajo, da gre pri merjenju mesečne anketne brezposelnosti za eksperimentalno statistiko, zaradi česar je za interpretacijo dogajanj na trg dela manj primerna.

Na to pri objavi mesečnih podatkov opozarja tudi statistični urad (Surs), so sporočili iz Umarja.

 

Kljub temu ocenjujejo, da je padec števila delovno aktivnih mladih, ki je bilo oktobra medletno manjše za 3,4 odstotka, ''povezano z upočasnjeno rastjo gospodarske aktivnosti''.

''Mladi so skupina, katere položaj na trgu se ob takšnih spremembah gospodarskih razmer med prvimi poslabša, bodisi zaradi manjših zaposlitvenih možnosti, ko prehajajo s šolanja na trg dela, bodisi z izgubo zaposlitve,'' so odgovorili iz Umarja.

 

 

Mladi po oceni Umarja izgubljajo zaposlitev tudi zaradi večjega deleža manj varnih, začasnih oblik dela, v katerih so zaposleni, kot je študentsko delo.

Ali ponudniki študentskih del opažajo ohlajanje ponudbe za delo?

Pri e-Študentskem servisu so v letu 2025 objavili za 7,5 odstotka manj prostih del kot v letu 2024. "Glede na zmanjšanje števila prostih del bi lahko ugibali, da se kaže rahlo ohlajanje gospodarske aktivnosti, da je zanimanje delodajalcev manjše, a preostali podatki, vsaj zaenkrat, temu ne sledijo," so odgovorili iz e-Študentskega servisa.

V letu 2025 je namreč prek njihovega servisa delalo 3,4 odstotka več mladih kot v letu 2024. "Ob teh podatkih pa je treba upoštevati tudi to, da je bilo v izobraževalni sistem v šolskem oziroma študijskem letu 2024/25 vpisanih za tri odstotke več mladih kot v 2023/24."

Napovedi kažejo pospešitev rasti BDP Domače in tuje organizacije Sloveniji v letih 2026 in 2027 napovedujejo zvišanje gospodarske aktivnosti. Po lanski skromni rasti BDP, ki naj bi znašala okoli enega odstotka BDP, naj bi se rast to leto več kot podvojila, kažejo napovedi Banke Slovenije, Umarja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Umar napoveduje letos 2,1-odstotno gospodarsko rast, Banka Slovenije in IMF pa 2,2-odstotno rast. V letu 2027 naj bi bila rast po napovedih še nekoliko višja. Umar napoveduje 2,2-odstotno rast, IMF 2,3-odstotno, Banka Slovenije pa 2,4-odstotno rast BDP.

 

Trenutno imajo pri e-Študentskem Servisu v ponudbi več kot 2.240 del. "Delodajalci imajo zaradi številnih razlogov (demografija, manj časa mladih za delo med šolskimi in študijskimi obveznostmi ...) še vedno izzive najti kandidate za delo," so odgovorili za Bloomberg Adria.

Študentom se je zvišalo plačilo na uro dela

Pomanjkanje kadrov se kaže tudi v dvigu plačila za študentska dela. ''Realizirana povprečna bruto urna postavka na našem servisu je v letu 2025 znašala 9,30 evra bruto, kar je 27 odstotkov nad zakonsko minimalno postavko,'' so sporočili iz študentskega servisa.

 

 

Primerjava z drugimi evropskimi državami pokaže, da je najvišja stopnja brezposelnosti med mladimi v Španiji (25 odstotkov), na Švedskem (24,9 odstotka), na Finskem (22,6 odstotka), na Portugalskem (19,3 odstotka), v Estoniji (18,9 odstotka), Italiji (18,8 odstotka) in Franciji (18,5 odstotka), je razvidno iz podatkov Eurostata za november 2025.

Najnižje stopnje brezposelnih mladih do 25 let pa so v Nemčiji (6,8 odstotka), na Nizozemskem (9,1 odstotka), na Islandiji (9,2 odstotka) in Češkem (9,8 odstotka).

Evropsko povprečje znaša 15,1 odstotka, kar pomeni, da je bila v Sloveniji novembra lani stopnja brezposelnosti mladih višja od evropskega povprečja.