Top 5 novic za začetek dneva: Slovenija pred četrto vlado Janeza Janše

Dobro jutro. Potem ko so vodje strank prihodnje koalicije včeraj podpisali koalicijsko pogodbo, bo danes v parlamentu z glasovanjem o mandatarju praktični preskus trdnost bodoče vladne koalicije.

Prvaku stranke SDS Janezu Janši se na dopoldanskem tajnem glasovanju obeta najmanj 48 poslanskih glasov. Zanj naj bi glasovali vsi poslanci strank SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratov, pa tudi stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, ki v koalicijo sicer ne namerava vstopiti. Za Janšo bosta najverjetneje glasovala tudi predstavnika manjšin.

Koalicijska pogodba za področje financ in gospodarstva napoveduje predvidljivo poslovno okolje brez novih davkov, razbremenitev dela in gospodarstva, povečanje dohodkov zaposlenih ter digitalizacijo in poenostavitev birokratskih postopkov.

Predvideni sta ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda in njegova združitev z zgornjim razredom na enotno stopnjo 40 odstotkov. Načrtovana je uvedba razvojne kapice, ki je opredeljena kot od 2,5- do trikratnik povprečne plače v roku enega leta.

Predvideni sta tudi uvedba splošne olajšave za mlajše od 29 let v vrednosti tri tisoč evrov in uvedba družinske dohodnine. Pavšalna obdavčitev za izbrane panoge bi bila mogoča do 350 tisoč evrov letnih prihodkov ob ohranitvi obstoječih espejev in družb z omejeno odgovornostjo. Popoldanski espeji bi se preoblikovali v enoten sistem dopolnilne dejavnosti, vključno z dopolnilno kmetijsko dejavnostjo. Med drugim se napoveduje uvedba znižanja obdavčitve najemnin za dolgoročno oddajo, predvidena je tudi ustanovitev demografskega sklada.

Kot je po podpisu povedal Janez Janša, se lahko Slovenija z uresničevanjem tega programa spet dvigne iz zaostankov, iz birokratskega močvirja in pretirane centralizacije. "Ne bo lahko, veliko ovir bo, poznamo jih, imamo pa dovolj znanja in poguma, da jih presežemo."

ZDA in Iran le bliže dogovoru? 

Upanje na diplomatsko rešitev vojne v Iranu je včeraj spodbudilo rast delnic in obveznic, saj se je nafta pocenila zaradi ugibanj, da je dogovor med ZDA in Iranom blizu.

Teheran se trenutno tehta odziv na besedilo novega osnutka dogovora, ki so ga predložile ZDA in ki je "do neke mere zmanjšalo vrzeli", poročajo iranski mediji.

Včeraj je presenetila vest, da se Iran z Omanom dogovarja o vzpostavitvi sistema pristojbin za plovbo skozi Hormuz, s čimer bi formaliziral nadzor nad pomorskim prometom skozi energetsko ozko grlo. Predsednik Donald Trump je dejal, da si ZDA želijo, da bi bila ožina odprta in brez cestnin.

"Želimo, da ostane odprta in brezplačna, ne želimo cestnin," je povedal novinarjem. "Trenutno se pogajamo in bomo videli."

Reuters je včeraj poročal, da je vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej izdal direktivo, da se iranski obogateni uran ne sme pošiljati v tujino, medtem ko Trump trdi, da ga mora Teheran predati in uničiti. 

Pogovor z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem

Kako interpretirati aktualne makroekonomske podatke, da bi dobili čim bolj realno sliko tega, kaj nas čaka in koliko nas stane zadnja geopolitična kriza? O tem smo govorili z Bojanom Ivancem, glavnim analitikom Gospodarske zbornice Slovenije.

Velika Britanija ponuja roko slovenskim podjetnikom

Britansko-slovenska gospodarska zbornica je lansirala nov izvozni program – platformo za vstop na britanski trg, namenjeno podpori slovenskim podjetjem pri širitvi poslovanja v Združeno kraljestvo. Združeno kraljestvo z več kot 69 milijoni potrošnikov, visoko kupno močjo ter odprtostjo za inovativne in trajnostne rešitve ostaja za slovenska podjetja izjemno privlačen trg z velikim potencialom za rast, hkrati je to odskočni trg za številne druge angleško govoreče trge, kar je dobrodošlo ob ohlajanju evropskega gospodarstva in spremembah v globalni trgovinski politiki. Kljub brexitu se gospodarsko sodelovanje Slovenije z Otokom krepi, menjava presega milijardo evrov, Slovenija pa beleži trgovinski presežek.

Kot je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria dejala direktorica Britansko-slovenske poslovne zbornice Barbara Uranjek Kozina, gre za drugi največji trg v Evropi, za katerega je značilna visoka enostavnost poslovanja. Poleg visoke razvitosti je to trg, kjer potrošniki sprejemajo novosti. Priložnosti so predvsem za slovenska podjetja z visokokakovostnimi proizvodi in storitvami. Platforma zbornice je namenjena tako podjetjem, ki prvič vstopajo na trg, kot tudi tistim, ki se želijo okrepiti ali iti prek britanskega na globalne trge, pravi sogovornica. Sodelujočim v platformi zagotavljajo tudi odlične povezave z britanskimi regionalnimi zbornicami in tudi številne praktične davčne, logistične in druge birokratske nasvete.

Recesija grozi, monetarni bankirji v precepu – kaj to pomeni za kreditiranje?

Po objavi zadnjih podatkov o rasti inflacije v EU je ključno vprašanje, kaj bo storila Evropska centralna banka na junijskem sestanku in kako bodo obrestne mere krojile usodo gospodarstva in potrošnikov. "Dviganje obrestnih mer bi lahko negativno vplivalo na že tako oslabljeno evropsko gospodarstvo," je povedala Stanislava Zadravec Caprirolo iz Združenja bank Slovenije, zato ECB po lekcijah iz leta 2020 monetarni politiki pušča povsem odprta vrata katerikoli od možnosti in se ravna na podlagi zadnjih podatkov.

Trendi sicer že kažejo na ohlajanje povpraševanja po posojilih. "Podjetja so že nekaj časa zelo zadržana pri povpraševanju po posojilih zaradi globalnih in nacionalnih negotovosti, je pojasnila Stanislava Zadravec Caprirolo in dodala, da se je investicijsko povpraševanje iz leta 2025 zaključilo. Gospodinjstva umirjajo povpraševanje po potrošniških posojilih, ne pa po stanovanjskih, saj je obrestna mera kljub vsemu zgodovinsko nizka. Podrobneje o kreditiranju prebivalstva in podjetij poslušajte v priloženem pogovoru. 

Zakaj ameriški orel kroži nad Havano?

"Očitno prevladuje ocena v Trumpovi administraciji, da je po Venezueli in popolni osamitvi Kube prišel trenutek, da ZDA prevzamejo nadzor nad otokom. To pa nujno ne pomeni spremembe režima," je po izdaji zgodovinske obtožnice proti nekdanjemu predsedniku Kube, 94-letnemu Raulu Castru, bratu pokojnega vodilnega revolucionarja Fidela Castra, o ameriških interesih glede otoške komunistične trdnjave v preddverju ZDA dejal geopolitični strokovnjak Klemen Grošelj.  

Castrov klan preko konglomerata Gaesa obvladuje od 40 do 70 odstotkov kubanskega gospodarstva, saj je dejaven vse od gostinstva, bančništva, trgovin, menjalnic denarja in pristanišč do luksuznih turističnih nastanitev. Vojaški koncern obvladuje kar 18 milijard dolarjev premoženja, Trumpa pa bolj kot menjava režima mikata nepremičninski in turistični potencial komunističnega otoka.

Analiza letalske industrije

Vojna na Bližnjem vzhodu je močno prizadela letalske družbe. Indeks NYSE Arca Airline, ki spremlja uspešnost visoko kapitaliziranih in likvidnih ameriških ter svetovnih letalskih družb in služi kot ključno merilo uspešnosti za sektor potniškega letalstva, je letos upadel za približno 8,5 odstotka.

Čeprav letalske družbe za prevoz potnikov morda najbolj čutijo posledice vojne, pa hrbtenica komercialnega letalskega sektorja – proizvajalci letal Airbus, Boeing in Embraer – načrtuje za leta in desetletja vnaprej, ne le za posamezne sezone. Pomanjkanje letal, ki se je začelo kopičiti leta 2019, je postalo najbolj pereč izziv panoge.

Slovenski bluechipi sedijo na kupu denarja

Slovenski borzni prvokategorniki presežna denarna sredstva večinoma upravljajo konservativno. Pregled letnih poročil za leto 2025 kaže, da podjetja zunaj finančnega sektorja prosti denar najpogosteje usmerjajo v depozite, zakladne menice držav z visoko bonitetno oceno, državne obveznice ali neposredne investicije v osnovno dejavnost.

Konservativna strategija je morda na prvi pogled pomirjujoča, ker zmanjšuje nihajnost poslovanja in podpira stabilnost dividend. Hkrati pa odpira vprašanje, ali podjetja kapital uporabljajo dovolj učinkovito in ali jim primanjkuje donosnih investicijskih priložnosti.

Preberite, kaj o tem meni ekonomist Aleš Pustovrh z ljubljanske Ekonomske fakultete.

SpaceX preložil izstrelitev Starshipa

SpaceX je v četrtek odložil ključni preizkus svoje ogromne rakete Starship, potem ko je tik pred vzletom odpravil različne težave. Starship naj bi na svojo dvanajsto veliko misijo vzletel iz izstrelitvenega centra podjetja v južnem Teksasu, imenovanega Starbase.

Preložena izstrelitev bo zaznamovala prvi polet tretje različice rakete, poimenovane Različica 3 ali V3. Nadgrajeno plovilo naj bi predstavljalo veliko izboljšavo v primerjavi s prejšnjimi prototipi Starshipa, hkrati pa bi povečalo moč in zmogljivost rakete.

Dolgo pričakovana misija je bila postavljena dan po tem, ko je podjetje pod vodstvom Elona Muska, določilo prvo javno ponudbo delnic za junij. Vloga je razkrila milijardne izgube. 

Najbolj brano

Nogomet je donosen posel? Letna poročila slovenskih prvoligašev rišejo drugačno sliko

Zakaj bi vlagali v delnico Cinkarne Celje? Aleš Skok o izzivih in priložnostih podjetja

Balkon ni več dovolj: atriji postajajo zlata jama nepremičnin

Kriptoborza s slovenskimi koreninami Kriptomat končuje poslovanje

Danes spremljamo

V Nemčiji bodo objavili podatke o BDP. Inštitut GfK bo objavil podatke o nemškem zaupanju potrošnikov. Sestali se bodo finančni ministri EU.