S tem letom se postopno zapira tako imenovani most do upokojitve, ko so lahko starejši na zavodu za zaposlovanje s prejemanjem nadomestil "počakali" na izpolnitev pogojev za upokojitev.
Sprememba je del širše pokojninske reforme, čeprav jo uveljavlja drugi zakon – zakon o urejanju trga dela.
Tudi tukaj zakon postopoma dviguje starostno mejo, v kateri lahko starejši brezposelni izkoristijo pravico do polnega nadomestila za brezposelnost, dokler ne izpolnijo pogojev za upokojitev.
Preberi še
Trg dela: kdo najlažje dobi službo, katerih kadrov je preveč? Kako bo v 2026?
Objavljamo kratek pregled dogajanja na trgu dela v 2025 in napoved za 2026.
15.12.2025
Brezposelnost ni več na zgodovinskem dnu
Državni statistiki poročajo o podatkih s trga dela.
27.11.2025
Intervju z direktorico zavoda za zaposlovanje: 'Na trg dela prihaja generacija Z, ki je drugačna od prejšnjih'
Generalna direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc o trgu dela.
07.10.2025
Novo leto, višji zneski – za koliko se bodo zvišala nadomestila za brezposelnost?
Brezposelni se lahko veselijo višjih nadomestil. Izračunajo jih lahko sami na spletu.
10.12.2025
Novo leto, nova pravila – kdaj se najbolj splača upokojiti?
Kaj prinaša pokojninska reforma bodočim in sedanjim upokojencem?
06.01.2026
"Logično je, da se pravila zaostrujejo," je na vprašanje Bloomberga Adria odgovorila generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc. Na trgu dela je namreč še vedno veliko pomanjkanje kadra, je poudarila.
Kako deluje tako imenovano veriženje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost?
Višja starost in daljše vmesno obdobje
Do zdaj so bili brezposelni, stari 57 let ali več oziroma so imeli vsaj 35 let zavarovalne dobe, upravičeni do 25-mesečnega prejemanja denarnega nadomestila že po desetih mesecih zaposlitve v zadnjih dveh letih, zaradi česar je prihajalo do veriženja te pravice.
Odhod na zavod za zaposlovanje je z letošnjim letom s finančnega vidika privlačnejši, saj se nadomestila za brezposelnost občutno zvišujejo.
Nadomestilo se jim je vsakič izračunalo iz celotne dopolnjene zavarovalne dobe, kar pomeni, da so v praksi navadno prejemali najvišje možno nadomestilo, ki je bilo do letos omejeno na 892,50 evra bruto oziroma približno 650 evrov neto.
S tem letom starostna meja ostaja pri 57 letih, za dve leti – na 37 let – pa se podaljšuje pogoj zavarovalne (delovne) dobe. V letu 2027 se starostna meja dviguje na 58 let, leta 2028 pa se starostna meja znova zviša, na končnih 59 let. Vsakič je pogoj 37 let zavarovalne oziroma delovne dobe.
Rast upokojitvene starostiPodatki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kažejo, da se starost, v kateri se ljudje upokojujejo, postopoma zvišuje. Leta 2024 je povprečna starost ženske, ki se je starostno upokojila, znašala 61 let in 11 mesecev, moškega pa 62 let in 10 mesecev. Leta 2015 je povprečna starost ženske, ki se je starostno upokojila, znašala 59 let in dva meseca, moškega pa 61 let in štiri mesece. |
Zakon zaostruje tudi pravilo, koliko časa mora biti oseba zaposlena (zavarovana), preden lahko znova dobi pravico do polnega nadomestila za brezposelnost – z omenjenih devetih mesecev na 16 mesecev. Ta pogoj velja že z letošnjim letom.
Kot so pojasnili na zavodu za zaposlovanje, so v klicnem centru oktobra in novembra prejeli več vprašanj glede spremembe pravil t. i. mosta do upokojitve, decembra in januarja pa se je število vprašanj zmanjšalo. Natančne statistike po temah vprašanj ne vodijo, so odgovorili.
Nagrade za zaposlitev
Za starejše delavce zakon poleg "palice" prinaša tudi "korenček", je povedala direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.
S tem letom bo zavod brezposelnim, starejšim od 59 let, ki bodo sklenili delovno razmerje s polnim delovnim časom, izplačeval spodbudo za zaposlitev v višini 40 odstotkov denarnega nadomestila vse do izteka obdobja, za katero jim je priznano denarno nadomestilo (a ne več kot leto dni).
Višja nadomestila za brezposelnost
Odhod na zavod za zaposlovanje je z letošnjim letom sicer s finančnega vidika privlačnejši, saj se nadomestila za brezposelnost občutno zvišujejo.
Kot smo pisali, najmanjši znesek denarnega nadomestila za brezposelnost po novem znaša 70 odstotkov bruto minimalne plače, največji znesek denarnega nadomestila pa od 130 odstotkov do 80 odstotkov bruto minimalne plače, pri čemer njegova višina postopoma upada.
Z novim letom se je začel uporabljati zakon, ki uvaja pokojninsko reformo. Kaj to pomeni za bodoče in sedanje upokojence? Pripravili smo kratek pregled.