text size
Dobro jutro. Počasi se bližamo koncu sezone objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje na obeh straneh Atlantika. Blestela so tako evropska kot ameriška podjetja, pri čemer so rast poganjali različni sektorji. Na stari celini so bili v ospredju predvsem naraščajoči dobički v sektorjih energije in surovin, medtem ko je bila v ZDA osrednja tema še vedno umetna inteligenca.
V petek smo primerjali poslovne rezultate v Evropi in Združenih državah in glavne zgodbe, ki stojijo za še enim izjemnim kvartalom.
Na področju poslovanja je najbolj odmevalo poročilo najvrednejšega podjetja na svetu, Nvidie. Proizvajalec čipov za umetno inteligenco je v sredo po trgovanju objavil poslovne izide za drugo četrtletje. Nvidia je v drugem četrtletju prodajo medletno več kot podvojila, in sicer na 96,2 milijarde dolarjev. Dobiček je znašal 2,22 dolarja na delnico, oboje nad pričakovanji.
Preberi še
Petrol z nižjim dobičkom, za slabši rezultat krivi regulacijo cen goriv
Energetska družba je v prvem polletju 2026 ustvarila 57,4 milijona evrov čistega dobička.
28.08.2026
Vzajemna v polletju z več premije, a skupina še vedno v izgubi
Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na novi poti.
27.08.2026
Europe Inc. in America Inc. v drugem četrtletju presegla pričakovanja, a letvica se dviguje
Na obeh straneh Atlantika se bližamo koncu sezone objav poslovnih poročil za drugo četrtletje.
28.08.2026
Telekom Slovenija v prvem polletju zabeležil 6-odstotni skok dobička
Prihodki od prodaje so znašali 366,9 milijona evrov, kar je za 4 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju.
27.08.2026
Ta teden sta poslovne rezultate objavila tudi slovenska blue chipa Telekom Slovenije in Petrol. Skupina Telekom Slovenije, je v svojem nerevidiranem poročilo o poslovanju za obdobje januar - junij zapisalo, da so prihodki od prodaje so znašali 366,9 milijona evrov, kar je za 4 odstotke več kot v primerljivem obdobju leta 2025. Prihodki so se povečali zaradi rasti števila uporabnikov in večje prodaje IT storitev in blaga.
Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je znašal 134,3 milijona evrov, kar je za 7 odstotkov oziroma za 8,6 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju preteklega leta in največ v zadnjih 18 letih. EBITDA marža predstavlja 36,6-odstotni delež v prihodkih od prodaje.
Skupina Petrol je v prvem polletju 2026 ustvarila 57,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 17,8 milijona evrov oziroma 23,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. EBITDA se je znižal za 13,6 milijona evrov na 131,8 milijona evrov, poslovni izid iz poslovanja pa je bil s 79,2 milijona evrov za 16,9 milijona evrov nižji kot leto prej.
Prihodki skupine so se sicer povečali. Petrol je v prvih šestih mesecih ustvaril 3,3 milijarde evrov prihodkov, 12 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Kljub večji prodaji pa je poslovanje na slovenskem trgu prizadela regulacija cen naftnih derivatov. Petrol navaja, da je samo marca zaradi takratnih razmer utrpel 27,5 milijona evrov izgube iz naslova prodaje naftnih derivatov v Sloveniji.
STA
Podatke o poslovanju je objavila tudi Vzajemna. V prvem polletju 2026 je zabeležila 20,3 milijona evrov kosmate obračunane premije, kar je 16,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani in 3,6 odstotka nad načrtom. Kljub rasti premije je Skupina Vzajemna polletje končala z 296.000 evri čiste izgube.
Ta teden je bil tudi rekorden za nekatere surovine. Baker je denimo na začetku tedna presegel vrednost 6.700 dolarjev za funt in se nato do konca tedna nekoliko pocenil. Letos je cena kovine poskočila za približno 16 odstotkov, saj trgovci pošiljajo ogromne količine v ZDA, kar izčrpava zaloge drugod v času, ko je ponudba rudnikov prav tako pod pritiskom.
Rekorden teden je tudi za pšenico. Pšenica je na borzi v Chicagu nadaljevala rast in se povzpela na najvišjo raven v treh letih. Trg vse bolj skrbi možnost novega zaostrovanja vojne med Rusijo in Ukrajino, ki bi lahko dodatno omejilo dobave iz ene najpomembnejših žitnic na svetu.
Ostajamo pri borznem dogajanju, kjer je odmeval upad ameriškega dolarja. Politična in javnofinančna negotovost v ZDA znova povečuje previdnost vlagateljev do dolarja. Del kapitala se zato seli v alternativne naložbe, predvsem v bitcoin in zlato, ki sta v zadnjem času močno pridobila. Vlagatelje je prestrašila predvsem intervencija ameriškega finančnega ministrstva na obvezniškem trgu prejšnji teden.
"Takšni posegi na trg obveznic pogosto spodbujajo razprave o dedolarizaciji, vendar dolar ohranja svojo prevlado, ker ni ustrezne alternative," pojasnjuje analitik Bloomberga Adria Dino Stipić. Celotna analiza je na povezavi.
Ker se med vlagatelji ponovno širi razpoloženje "Prodaj Ameriko", številni usmerjajo pozornost in kapital na trge v razvoju. Med vlagatelji v obveznice je še zlasti privlačna Ukrajina, saj njena odpornost na bojišču povzroča rast cen njenih obveznic.
Na področju surovin zlato od poletja pridobiva vrednost – od julija je cena zrasla za okoli 16 odstotkov, na raven okoli 4.650 dolarjev za unčo. To je še vedno manj od absolutnega rekorda, doseženega konec januarja pri skoraj 5.600 dolarjih za unčo, vendar kaže na novo dinamiko na trgu plemenite kovine.
Dinamično je tudi na kriptotrgu. Bitcoin se je prvič po sredini maja ta teden povzpel nad 80.000 dolarjev, saj se je zaradi več pozitivnih signalov na dolgo časa šibki trg kriptovalut vrnil optimizem. Rast je sprožila tudi likvidacijo več milijard dolarjev vrednih pozicij z vzvodom.
Druge odmevne zgodbe
Kakšno pokojnino lahko pričakujete?
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je več kot 22 tisoč zavarovancem poslal informativne izračune, ki razkrivajo predviden datum upokojitve in pričakovano višino pokojnine. Izračuni že upoštevajo spremembe, ki jih je prinesla letos uveljavljena pokojninska reforma, zaradi katere se bo upokojitvena starost postopoma zvišala, hkrati pa bodo prihodnje pokojnine višje. Več preberite na povezavi.
Test volkswagen tayrona
Volkswagnov tayron je v zadnjih tednih postal eden najbolj izpostavljenih avtomobilov v Sloveniji, potem ko si ga je za službeno vozilo izbral minister Janez Cigler Kralj. A zunaj politične razprave gre za model, ki po slovesu touarega predstavlja vrh Volkswagnove ponudbe športnih terencev. Na testu se je izkazal predvsem s prostornostjo, praktično sedemsedežno zasnovo in velikim prtljažnikom, ki lahko sprejme do 1.905 litrov prtljage.
Zakaj slovenski hrani grozi dvomestna rast cen
Svetovne cene hrane so pod vplivom več hkratnih pritiskov. Vojna v Ukrajini otežuje izvoz žita prek Črnega morja, evropsko kmetijstvo prizadevajo vročinski valovi in suša, dražja energija in gnojila pa višajo stroške pridelave. Posledice bi se lahko v prihodnjih mesecih pokazale tudi pri cenah hrane za končne kupce. Na končne cene vplivajo tudi stroški predelave, prevoza, trgovine in drugi dejavniki.
Bi vozili za Uber? Janševa vlada znova odpira vrata platformi za prevoze
Nova vlada Janeza Janše, nov poskus liberalizacije prevozov po zgledu platforme Uber. Ministrstvo za infrastrukturo ministra Jerneja Vrtovca pripravlja spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu, s katerimi bi liberalizirali trg prevozov, ki jih zdaj opravljajo predvsem taksisti. Vlada bo kmalu v parlamentarni postopek poslala zakon, ki bi omogočal najem prevozov po zgledu storitve Uber. Bodo taksimetri končno stvar preteklosti?
Evropski obrambni startupi tako vroči, da vanje vlaga celo Rheinmetall
Pri oblikovanju strateške evropske avtonomije je odločilno razvojno in gospodarsko vprašanje: bodo članice z naložbami podprle lastno industrijo orožja in opreme, bodo kupovale pri zaveznicah, se pravi v ZDA in tako krepile Trumpovo gospodarstvo, ali pa bodo izkoristile inovativni potencial malih in srednjih družb ter zagonskih podjetij obrambnega sektorja, ki jih v Evropi ne primanjkuje?
Gradnja se draži, dobički gradbincev rastejo
Gradnja v Sloveniji postaja dražja, kar bi se lahko sčasoma odrazilo tudi v končnih cenah novih stanovanj. Višji stroški za gradbince pomenijo pritisk na investitorje in izvajalce, ti pa bodo morali odločiti, kolikšen del dodatnega bremena bodo prevzeli sami in kolikšen del prenesli na kupce.
Povprečno plačo presega le dobra tretjina zaposlenih
Skoraj dve tretjini zaposlenih v Sloveniji prejema plačo, ki je nižja od povprečne, kažejo najnovejši podatki statističnega urada. Ob nadaljnji rasti plač je junija povprečna bruto plača presegla 2.750 evrov, a je polovica zaposlenih zaslužila manj kot 2.336 evrov bruto. Podrobneje o plačah pišemo na povezavi.