Evropski obrambni startupi tako vroči, da vanje vlaga celo Rheinmetall

Ko kihne Nemčija, Slovenija in preostala Evropa dobita prehlad. Seveda stara maksima evropskega gospodarskega mehanizma deluje tudi v obratni smeri: največje in osrednje gospodarstvo EU je pogosto znanilec prihodnjih trendov. Čeprav se je legendarni šef ameriške diplomacije Henry Kissinger spraševal, koga naj pokliče, če želi govoriti z Evropo, s čimer je namigoval na njeno notranje razdrobljenost in posledično strateško neavtonomnost, je bil odgovor – vsaj ko je šlo za gospodarska vprašanja – bolj ali manj jasen: Berlin.

To potrjujejo tudi naraščajoči obrambni izdatki evropskih držav v času ruske agresije na Ukrajino in vse močnejšega pritiska Trumpovih ZDA na Evropo, ki so zavezništvu v okviru Nata postavile jasno ceno. Vsaka članica naj bi do leta 2035 za obrambo in z njo povezane izdatke namenjala pet odstotkov BDP. Pri tem ledino tako po obsegu izdatkov kot po njihovem usmerjanju v proizvodnjo in produkte orje Nemčija. Berlin bo prihodnje leto za obrambo namenil več kot sto milijard evrov, v prihodnjih petih letih pa naj bi naložbe narasle na 700 milijard evrov.

Pri oblikovanju strateške evropske avtonomije pa je odločilno razvojno in gospodarsko vprašanje: bodo članice z naložbami podprle lastno industrijo orožja in opreme, bodo kupovale pri zaveznicah, se pravi v ZDA in tako krepile Trumpovo gospodarstvo, ali pa bodo izkoristile inovativni potencial malih in srednjih družb ter zagonskih podjetij obrambnega sektorja, ki jih v Evropi ne primanjkuje.

Ker je denarja veliko, časa pa malo, se po besedah nekdanje slovenske ministrice za obrambo Ljubice Jelušič pred Slovenijo in drugimi evropskimi državami pojavlja dilema: ''Ali nabaviti opremo po sistemu vlada-vladi, pri čemer se lahko denar za opremo deponira pri vladi, ki bo skupaj z našo kupovala podobno opremo. V tem primeru namreč ni treba čakati na prevzem opreme, ampak se lahko plačilo izvede takoj ob podpisu pogodbe. Druga možnost pa je, da se kupi oprema iz druge roke oziroma rabljena.''  

''V Natu bodo najbrž različni pogledi na način nabave vojaške opreme in oborožitve – ali z nakupi ali z razvojem lastne industrije,'' k tej temi dodaja obramboslovka s fakultete za družbene vede Maja Garb. ''ZDA pod predsednikom Trumpom evropskim članicam Nata očitajo izkoriščanje ZDA za lastne obrambne potrebe, evropske članice pa se počutijo, da so jih ZDA izdale.''

Silovita rast, nato korekcija tradicionalnih igralcev

Po lanskem vrhu Nata v Haagu so na novo napovedana in zgodovinsko visoka povečanja naložb v obrambo povzročile borzno mrzlico in val nakupov delnic velikih evropskih koncernov, kot so Rheinmetall, britanski BAE Systems in francoski Thales.

Leto 2025 je bilo za evropske obrambne delnice v vseh pogledih leto presežkov, pri čemer je daleč največjo rast dosegel Rheinmetall. Vrednost njegove delnice je januarja 2025 znašala okoli 615 evrov, do konca decembra istega leta pa je strmo poletela vse do 1.541 evrov. To pomeni več kot stoodstotno rast znotraj enega samega koledarskega leta, kažejo podatki Bloomberga.

 

 

Z letom 2026 pa je evropski obrambni trg zajela korekcija, saj so se pričakovanja vlagateljev in tržna realnost začeli usklajevati z dolgoročnimi zmožnostmi in infrastrukturnimi omejitvami podjetij. Rheinmetall je v samem začetku leta 2026 sicer še nadaljeval rast in do marca za kratek čas presegel mejo 1.900 evrov za delnico, a je kmalu sledila streznitev. Do avgusta 2026 je vrednost delnice upadla na okoli 1.140 evrov, kar pomeni več kot 40-odstoten zdrs od zgodovinskega vrha.

''Kljub temu so bile donosnosti delnic večine večjih evropskih obrambnih družb tudi letos razmeroma dobre,'' ugotavlja Rok Brezigar, samostojni upravljavec premoženja pri NLB Skladih. ''Tečaji družb, kot so Saab, BAE Systems, Leonardo in Kongsberg, so praviloma rasli hitreje od širših evropskih delniških indeksov. Opazna izjema je Rheinmetall,'' priznava.

''Ta je bil eden največjih borznih zmagovalcev prvih let evropskega ponovnega oboroževanja in je postal nekakšen simbol tega investicijskega trenda, zato so bila v njegovo vrednotenje vključena tudi izjemno visoka pričakovanja, ki pa jih rezultati v prvem četrtletju letos niso upravičili.''

 

 

Vlagatelji so spoznali, da je bila delnica močno prekupljena in da se družba spopada s težavami pri širitvi, infrastrukturnimi ozkimi grli ter hudim pomanjkanjem visoko kvalificirane delovne sile za postavitev in upravljanje novih tovarn.

''Dodaten udarec je bila odločitev Nemčije glede ukinitve programa fregat F126, zaradi česar je družba zmanjšala pričakovane prihodke,'' dodaja Brezigar, a vseeno pravi, da so bili rezultati v drugem četrtletju precej boljši in so spet pokazali občutno rast poslovanja, kar je vplivalo tudi na okrevanje tečaja delnice.

''Lani se je vse vrtelo okoli tega, kako odlična je ta poraba za sektor,'' je za Financial Times dejal Charles Armitage, evropski obrambni analitik pri Citiju, ''letos se vse vrti okoli vprašanja, kako bomo to plačali.''

Načrti vojaške porabe so spet pod drobnogledom, potem ko so se stroški zadolževanja vlad po vsem svetu letos zaradi iranske vojne in zaprtja Hormuške ožine močno zvišali, inflacijski pritiski pa se stopnjujejo, prav tako pričakovanja glede dviga obrestnih mer.

Ukrajinska fronta kot gonilo podjetništva

Na drugi strani se povečujejo naložbe v zagonska obrambna podjetja. Skupni znesek, ki so ga letos zbrala zagonska podjetja na področju obrambe in varnosti, je po Dealroomovih podatkih dosegel 39,8 milijarde dolarjev.

Omeniti je treba, da v ta sektor vlagajo tudi tradicionalni obrambni velikani. Podatki Dealrooma kažejo, da so glavni obrambni izvajalci letos zbrali rekordnih 4,1 milijarde dolarjev tveganega kapitala za naložbe v startupe. Na letošnjem osrednjem obrambnem sejmu v britanskem Farnboroughu je bila rekordna polovica od več kot 1.600 razstavljavcev iz obrambnega sektorja, medtem ko je tradicionalno prevladovala civilna aeronavtika, poroča Financial Times.

Dinamika vojne v Ukrajini kaže na razvoj in potrebo po orožju, ki ga je mogoče razvijati in proizvajati hitreje in ceneje. Nekaj, pri čemer so najboljša gibka zagonska podjetja, katerih prednosti so se pokazale tudi pri silovitem razvoju tehnologije brezpilotnih letalnikov. ''Mlajša podjetja prinašajo nove tehnologije, programsko znanje in hitrejše inovacijske cikle,'' na prednosti zagonskega sektorja opozarja Brezigar.

''Za leto 2026 se denimo ocenjuje, da bosta Ukrajina in Rusija zaradi vojne največji proizvajalki brezpilotnikov na svetu, s skupno proizvodnjo okoli 15 milijonov,'' pojasnjuje Miha Šlebir, asistent na Katedri za obramboslovje.

''Močno se je spremenil pristop dizajniranja in uporabe bojnih brezpilotnikov. Namreč, še pred nekaj leti so bili namenjeni predvsem večkratni uporabi. Danes je večina bojnih brezpilotnikov zasnovanih kot one-way sistemov, kar pomeni, da poletijo proti sovražnikovemu cilju, pri čemer je eksploziv integriran v njihov trup, nato pa bodisi zadenejo cilj bodisi se uničijo. Tretji vidik je seveda nizka cena,'' našteva spremembe v razvoju tehnike, ki jih je prinesel razvoj tehnologije v okviru ekosistema zagonskih podjetij.

''Proizvodnjo ceni integracija komercialnih komponent off-the-shelf, ceni jo aditivna proizvodnja 3D-tiska, cenita jo enostavnejši inženiring in ekonomija obsega,'' razloge našteva strokovnjak.

Kako močno se povečuje ekonomija obsega, kaže rekordno naraščajoča vrednost poslov. Njihova skupna vrednost, vključno z združitvami in prevzemi ter zbiranjem sredstev, je letos že presegla 40 milijard dolarjev, s čimer bi lahko bil presežen tudi celoletni rekord v višini 59 milijard dolarjev iz leta 2019, kažejo podatki, ki jih je zbralo podjetje Dealogic.

Bloomberg

Vroča startup roba

Francoski Thales je v boju s Safranom zmagal v postopku za prevzem družbe Exail Technologies, ki kotira na pariški borzi. Vrednost podjetja za pomorsko robotiko in navigacijo je ocenjena na 3,9 milijarde evrov, posel pa še ni zaključen. Prav tako julija je ameriški Lockheed Martin od zasebnega investicijskega podjetja Advent za 3,45 milijarde dolarjev kupil skupino za pomorsko tehnologijo Ultra Maritime, pri čemer je v tekmi za prevzem premagal druge interesente, vključno s Thalesom.

Prejšnji mesec je nemški proizvajalec brezpilotnih letalnikov Quantum Systems od vlagateljev, med katerimi je tudi koncern Airbus, zbral 1,2 milijarde dolarjev. Britanski startup za pomorsko obrambo Kraken Technology je napovedal zbiranje sredstev v višini 175 milijonov dolarjev. Gre za tako imenovanega obrambnega samoroga, katerega tržna vrednost je ocenjena na milijardo dolarjev, med vlagatelji pa je tudi nemški Rheinmetall.

''Evropska obrambna industrija ima vrsto tehnološko naprednih in globalno konkurenčnih družb,'' trend komentira Brezigar. ''Vendar tega ne bi razumel kot preprost premik kapitala in povpraševanja od tradicionalnih proizvajalcev k startupom. Verjetnejši razvoj je postopno povezovanje obeh segmentov in vse več partnerstev, investicij in prevzemov tehnoloških obrambnih podjetij s strani tradicionalnih proizvajalcev.''