Wall Street znova stavi na razvrednotenje denarja

Politična in javnofinančna negotovost v ZDA znova povečuje previdnost vlagateljev do dolarja. Del kapitala se zato seli v alternativne naložbe, predvsem v bitcoin in zlato, ki sta v zadnjem času močno pridobila.

Na Wall Streetu so takšno ravnanje poimenovali "stava na razvrednotenje denarja". Izraz se navezuje na zgodovinsko prakso vladarjev, kot sta bila angleški kralj Henrik VIII. in rimski cesar Neron, ki sta zlato in srebro v kovancih redčila s cenejšimi kovinami. V sodobnem kontekstu gre za prepričanje, da vlagatelji iščejo zaščito pred morebitnim razvrednotenjem dolarja.

Vsi niso prepričani, da gre za resničen in trajen trend. Del analitikov opozarja, da vsak padec dolarja še ne pomeni sistemskega problema. Zagovorniki te teze pa menijo, da stava na razvrednotenje pridobiva zagon in odraža širšo skrb vlagateljev zaradi vse večjega ameriškega dolga.

Najnovejši val negotovosti so spodbudile tudi poteze ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta. Najprej je posegel v podporo japonskemu jenu, nato pa skušal omejiti dolgoročne stroške zadolževanja ZDA z napovedjo odkupa določenih državnih obveznic. Obe potezi sta pritisk na dolar še povečali.

Kaj je "stava na razvrednotenje"

Gre za strategijo, s katero se vlagatelji skušajo zaščititi pred izgubljanjem vrednosti denarja in finančnega premoženja. Ko se povečajo politična ali javnofinančna tveganja, zmanjšujejo izpostavljenost valutam in obveznicam ter kapital preusmerjajo v sredstva, ki naj bi bolje ohranjala vrednost, predvsem v zlato.

Ne gre le za klasičen beg v varnost. Del vlagateljev posega tudi po kriptovalutah, čeprav so te precej bolj volatilne. Privlačne so predvsem zato, ker jih trg dojema kot manj neposredno vezane na odločitve centralnih bank in vlad.

Po mnenju zagovornikov te strategije je "stava na razvrednotenje" dobila pravi zagon leta 2025, ko so Trumpove carine povečale negotovost glede ameriškega gospodarstva, možnost zaprtja vlade pa je dodatno izpostavila težave z javnofinančnim primanjkljajem.

Dolar je lani izgubil skoraj deset odstotkov in imel najslabše leto po letu 2017. Zlato je v istem obdobju poskočilo za približno 65 odstotkov.

V začetku leta 2026 se je dolar sicer okrepil. Vlagatelji so pozitivno sprejeli imenovanje Kevina Warsha na čelo Feda, predvsem njegovo napoved, da bo cenovna stabilnost njegova glavna prednostna naloga. Pričakovanja višjih obrestnih mer praviloma podpirajo valuto.

Zakaj se je strah pred razvrednotenjem vrnil

Razpravo sta znova odprli dve potezi ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta, čeprav ta še naprej poudarja, da ZDA ostajajo zavezani politiki "močnega dolarja".

Prva je bila intervencija v podporo japonskemu jenu, pri kateri so ZDA prvič po skoraj treh desetletjih neposredno pomagale Japonski na valutnem trgu. Čeprav so pri tem prodajale evre in ne dolarjev, je del vlagateljev potezo razumel kot poskus preprečiti scenarij, v katerem bi morala Japonska zaradi obrambe jena prodajati ameriške državne obveznice.

Drugi signal je prišel z obvezniškega trga. Donosnosti 30-letnih ameriških državnih obveznic so zaradi inflacijskih tveganj in vztrajnih skrbi glede javnih financ še naprej rasle, finančno ministrstvo pa je odgovorilo z napovedjo večjih odkupov dolgoročnega dolga.

George Saravelos iz Deutsche Bank je opozoril, da se mora pritisk na trg nekje sprostiti. Če se cenam ameriških državnih obveznic ne dovoli dovolj prilagoditi navzdol, se lahko del bremena prenese na dolar, predvsem pri naložbah tujih vlagateljev.

Še ostrejši je bil Robin Brooks iz Brookings Institution, ki je opozoril, da se ameriško finančno ministrstvo "igra z ognjem". Če skuša država zadrževati dolgoročne donosnosti, ne da bi hkrati uredila javne finance, se lahko pritisk z obvezniškega trga preseli na valuto. Dolžniška težava bi se tako lahko preobrazila v valutno krizo, pri čemer kot opozorilo izpostavlja dolgotrajno slabljenje japonskega jena.

Pritisk na dolar se je v drugi polovici leta 2026 povečal še zaradi vse večjih dvomov, da bo Fed pod vodstvom Warsha obrestne mere zvišal tako visoko, kot so vlagatelji sprva pričakovali.

Zakaj vlagatelje znova skrbi dolar

ZDA so se med pandemijo močno zadolževale, da bi omejile gospodarski padec. Velik pritok denarja je spodbudil povpraševanje in prispeval k inflacijskim pritiskom, Fed pa je odgovoril z agresivnim zviševanjem obrestnih mer. Inflacija se je s tem večinoma umirila, a višje obresti so močno podražile servisiranje ameriškega dolga.

Ker mora Washington vse več proračunskega denarja namenjati za obresti, ima manj prostora za spodbujanje gospodarstva. Če bo del izdatkov treba preusmeriti v odplačevanje dolga, bi to lahko zavrlo rast in dodatno oslabilo dolar.

Ameriški javni dolg je že presegel 40 bilijonov dolarjev. Če vlagatelji dobijo občutek, da takšna raven zadolževanja postaja težko vzdržna, lahko to načne zaupanje v ameriško gospodarstvo in valuto. Ray Dalio je avgusta vlagateljem svetoval, naj zmanjšajo izpostavljenost obveznicam ter del portfelja preusmerijo v zlato in bitcoin kot zaščito pred morebitno dolžniško krizo.

Na trgih se ob tem krepi tudi ugibanje, da Trump in Bessent morda nista povsem nezadovoljna s šibkejšim dolarjem, čeprav javno vztrajata pri politiki močne valute.

Zakaj je zlato spet v ospredju

Zlato velja za klasično varno zatočišče, saj v obdobjih negotovosti pogosto bolje ohranja vrednost. Njegova prednost je tudi v tem, da njegove ponudbe ne določajo vlade ali centralne banke, zato je manj neposredno izpostavljeno političnim in fiskalnim odločitvam.

Politična in javnofinančna negotovost v ZDA znova spodbuja vlagatelje k iskanju zaščite v zlatu, bitcoinu in drugih alternativah dolarju.

Kratkoročno zlato ni popolna zaščita pred inflacijo, dolgoročno pa ga številni vlagatelji še vedno vidijo kot eno redkih likvidnih naložb z omejeno ponudbo. Ker se praviloma vrednoti v dolarjih, ob šibkejšem dolarju pogosto pridobiva. Za kupce z drugimi valutami namreč postane cenejše.

Povpraševanje povečujejo tudi centralne banke, ki krepijo zlate rezerve. Deloma gre za željo po manjši odvisnosti od dolarja in drugih valut, ki jih je mogoče uporabiti kot orodje geopolitičnega pritiska. To je postalo posebej očitno po ruski invaziji na Ukrajino, ko so ZDA izkoristile osrednjo vlogo dolarja v svetovnem finančnem sistemu in Rusiji omejile dostop do mednarodnih sredstev.

Skeptiki dvomijo o zgodbi o razvrednotenju

Skeptiki opozarjajo, da za množičen beg iz dolarja za zdaj ni veliko dokazov. Tuji vlagatelji še vedno držijo velike količine ameriških državnih obveznic, kar kaže, da dolar ostaja ključen del svetovnih portfeljev.

Kot protiargument omenjajo tudi moč ameriških delnic. Tuji vlagatelji morajo za nakup teh delnic praviloma kupiti dolarje, zato težko govorimo o splošnem umiku iz ameriške valute.

Brent Donnelly, predsednik družbe Spectra Markets, je Bessentovo napoved sprva razumel kot signal za nakup bitcoina in prodajo dolarja proti švicarskemu franku. Pozneje je postal bolj zadržan, saj je ocenil, da so načrtovani odkupi v primerjavi z velikostjo ameriškega trga državnih obveznic precej majhni.