Ceuta maje Schengen; avtoprevoznik Peter Pišek: Če pride do motenj, lahko samo zapremo

Konec prejšnjega tedna je španske in evropske oblasti presenetil nepričakovan prihod več deset tisoč migrantov, ki so prek španske eksklave v Severni Afriki poskušali vstopiti v Evropo. V Ceuto, ki je od 17. stoletja pod upravo Madrida in ima okoli 84.000 prebivalcev, je od srede do petka vstopilo približno 60.000 migrantov, navajajo tamkajšnje oblasti. Kmalu po vdoru in uvodnem šoku je španska vlada v Maroko vrnila večino prebežnikov, vodstvo EU pa je na poziv španskega premierja Pedra Sancheza za danes sklicalo izredno zasedanje ministrov za notranje zadeve.

Tema bo na zahtevo in pojasnilo 22 držav članic (med njimi tudi Slovenije) ''usklajeno delovanje in krepitev zunanjih meja'', kar neposredno zadeva delovanja schengenskega območja, ki je temelj evropske gospodarske blaginje, saj že več kot 40 let zagotavlja gospodarsko povezovanje ter prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi.

 

 

V zadnjih letih se države članice zaradi varnostnih in migracijskih pritiskov odločajo za ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, kar duši gospodarsko aktivnost EU. Incident v Ceuti bi lahko ta trend še okrepil. Podpredsednik italijanske vlade in koalicijski partner Matteo Salvini je tako na družbenih omrežjih zaradi aktualnih dogodkov že pozval k "začasni ustavitvi schengenskega sporazuma".

Pritisk na Španijo 

Povečini mladi moški so na špansko ozemlje priplavali iz Maroka, kar naj bi bila po navedbah maroškega notranjega ministrstva posledica dezinformacij na družbenih omrežjih, trgovine z ljudmi in napačne razlage nedavne sodbe španskega vrhovnega sodišča, zaradi katere so migranti verjeli, da lahko vstopijo v Evropo, ne da bi jih oblasti vrnile v Maroko.

Špansko sodišče je namreč v začetku meseca odločilo, da se takojšnja vrnitev migrantov, ki nezakonito prečkajo mejo, ne nanaša na tiste, ki prispejo po morju. Sanchez je pri tem izpostavil zavajanje organiziranega kriminala, ki se ukvarja s trgovino z ljudmi, saj naj bi tihotapci začeli širiti lažne interpretacije sodbe vrhovnega sodišča.

Španski politični vrh je bil kritičen tudi do izjav in potez evropskih kolegov, potem ko je italijanska premierka Georgia Meloni pozvala k izključitvi Španije iz schengenskega območja. Italija je zaradi incidenta uvedla naključne kontrole državljanov tretjih držav, ki v državo pripotujejo iz Španije.

Večina držav članic je sicer izrazila solidarnost in podporo Španiji, vendar so nekateri evropski voditelji, kot denimo danska premierka Mette Frederiksen, v različni meri ponovili poziv italijanske političarke. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil podporo Španiji, a popeteril policijske patrulje na mejah s Španijo. O zapiranju meja razmišljajo tudi na Dunaju.

Po oceni mednarodnega politologa Farisa Kočana je delovanje Schengna odvisno od tega, ali države članice zaupajo, da je skupna zunanja meja učinkovito nadzorovana. ''Ko se to zaupanje zamaje, se zelo hitro začnejo pojavljati zahteve po ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah,'' pravi in ob tem spomni na leto 2015 ter obdobje pandemije, ko smo podobne ukrepe drugih držav članic občutili tudi Slovenci ob mejnih kontrolah na meji z Avstrijo in Italijo. ''Pomembnejše vprašanje pa je, ali bodo začasni ukrepi sčasoma postali trajna praksa.''

''Ceuta je ponovni poziv k streznitvi. Brez učinkovitega varovanja zunanjih meja Evropske unije bodo množični nezakoniti prehodi meja postali nova normalnost,'' pa je na omrežju X zapisal slovenski premier Janez Janša. Dodal je, da ''solidarnost z ljudmi, ki resnično potrebujejo pomoč, nikoli ne sme biti enačena s toleriranjem nezakonitih migracij''.

Z ministrstva za zunanje in evropske zadeve so nam pojasnili, da se današnjega sestanka udeležuje pristojni notranji minister Franci Matoz, njegov kolega z MZEZ Tone Kajzer pa je ''bil med koncem tedna v stiku s kolegi iz EU, tudi s španskim zunanjim ministrom, s katerimi so se pogovarjali predvsem o razmerah v Ceuti''. Pravijo, da Slovenija razmere v Ceuti ''podrobno spremlja''.

Svoje je pristavil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki ima s socialistično vlado v Madridu že dlje časa neporavnane račune – od sporov v okviru Nata do razhajanj glede iranske vojne, odnosa do Izraela in carinske politike. Evropske težave je pripisal ohlapni priseljenski politiki, dogajanje v Ceuti pa je izkoristil za podporo svoji protimigracijski retoriki pred vmesnimi volitvami v ZDA. ''Takšni bomo čez tri leta tudi mi, če bo zmagala napačna stran,'' je Trump dejal za Fox News.

 

Bojinović Fenko: Italija politično manevrira, odgovornost Maroka

Bi lahko pozivi k izključevanju držav iz Schengena vodili v krizo največjega združenja neodvisnih držav na svetu, ki zajema 29 držav in 450 milijonov ljudi, zaradi česar je EU najrazvitejše, najgloblje integrirano in ekonomsko najmočnejše prostotrgovinsko območje na svetu? ''Poziv Meloni k izključitvi Španije je jasen notranjepolitični manever,'' o pravem namenu Rima meni predavateljica evropske politike s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Ana Bojinović Fenko.

''Upoštevati je treba, da je politika držav članic na nacionalni ravni izjemno povezana z evropskimi skupnimi vprašanji, zato italijanska vlada tega manevra ne izvaja, ker bi skrbela za skupno dobro EU ali učinkovito delovanje Schengna, ampak zato, da bi okrepila notranjepolitično bazo volivcev, ki se uvrščajo na desni pol,'' italijanske notranje razmere pojasnjuje predavateljica, ki ob tem spomni, kako so vloge obrnjene, ko gre za trajajočo migrantsko krizo na Lampedusi, kjer Rim računa na pomoč in solidarnost preostalih članic (in je te tudi deležen).

Dvolične poteze italijanske vlade so za odločanje na ravni EU oziroma težo njenih argumentov pomembne, saj to pomeni, da je tak predlog na ravni EU nelegitimen, v luči današnjega sestanka notranjih ministrov članic pravi predavateljica. ''Prav tako je za kakršnekoli spremembe o delovanju Schengena potrebna kvalificirana dvotretjinska večina.''

''Zato ne pričakujem večjih sprememb schengenske politike na današnjem srečanju,'' miri Bojinović Fenko. O vsebinskih podrobnostih, kot so namigi, da naj bi prišlo do nove conske razdelitve schengenskega prostora, ne želi špekulirati, ''a nikogar se ne bo sankcioniralo ali izločalo iz Schengna''.

 

 

Pravi, da bo analiza incidenta in priprava ukrepov izhajala iz dejstva, da je šlo pri incidentu za klasično definicijo kriznega dogodka. ''Gre za krizno situacijo, kar pomeni, da gre za nov in pravno nereguliran dogodek. Vdor tolikšnega števila ljudi je precedenčen in EU nima regulatorne politike za odzivanje. Pravzaprav je do njega prišlo, ker je dosedanja regulatorna politika dobila novo pravno določbo. Odločitev španskega sodišča pa so določeni ljudje preprosto izkoristili,'' razlaga strokovnjakinja, ki opozarja tudi na veliko ogrožanje suverenosti države članice. Na to je v eni od svojih uvodnih izjav spomnil tudi premier Sanchez.

''K temu, da gre po definiciji za izredno situacijo, je potrebno prišteti še en element, in sicer, da je informacij malo oziroma da so nepopolne,'' dodaja, zato pričakuje, da se bodo ministri in poznejši ukrepi osredotočali zlasti na vprašanje, kako je lahko do tako množičnega vdora prišlo brez kakršnegakoli predhodnega opozorila obveščevalnih in varnostnih organov tako na strani Španije oziroma EU kot tudi Maroka. ''Na mizi bo najbrž vprašanje, kako Schengen okrepiti in reorganizirati instrumente zunanje politike članic, da do takšnih presenečenj ne bi prihajalo.''

''Nujno vprašanje za EU za naprej,'' pojasnjuje strokovnjakinja za evropsko zunanjo politiko, ''bo tudi opredelitev nadaljnjega odnosa z Marokom v povezavi z njegovo vlogo v precedenčnih dogodkih. Maroko, ki je prijateljska država EU, pomembna trgovinska partnerica, zlasti na področju prehranskih izdelkov in upravljanja migracij, leta 1986 pa se je potegovala celo za članstvo v uniji, izkorišča svoj položaj, saj je očitno premalo naredila, da bi omejila delovanje kriminalnih združb na svojem ozemlju.'' Tako opozarja in pravi, da država zato nosi objektivno odgovornost.

Tudi Kočan se strinja, da mimo vloge organiziranega kriminala pri razumevanju incidenta v Ceuti ne moremo, vendar se tudi sam sprašuje o vlogi Maroka. ''Če se pokaže, da maroške oblasti ob množičnem prehodu niso ustrezno ukrepale, ne gre več samo za migracijsko vprašanje, ampak tudi za vprašanje političnega vzvoda.''

Pri tem politolog opozarja na zlorabo migracij za doseganje ciljev zunanjepolitičnega pritiska. Maroko ima objektivno močan pogajalski položaj, saj je eden ključnih partnerjev EU pri upravljanju migracij, hkrati pa od unije zato prejema pomembno politično in finančno podporo. ''To odpira legitimno vprašanje, ali EU namenja dovolj pozornosti odgovornosti svojih partnerjev ali razpravo prepogosto omeji na ravnanje držav članic, ki so pod neposrednim pritiskom migracij,'' izpostavlja strokovnjak, ki napoveduje, da bo prav to eno ključnih vprašanj.

 

 

Schengen - ekonomska tvorba, ključna za identiteto Evrope

Da je Schengen zaradi pritiska migracij v težavah, meni tudi politolog Jure Požgan, ki poudarja, da so bili razlogi za nastanek območja sicer predvsem ekonomski. ''Primarni razlog je ekonomski in povezan z odpravo ovir, ki preprečujejo prost pretok svoboščin in omogočajo krepitev ekonomskih aktivnosti med državami članicami območja,'' pravi; Kočan pa ob tem dodaja, da ''vsaka dodatna kontrola pomeni višje stroške za transport, večjo negotovost za podjetja in manjšo učinkovitost dobavnih verig''.

Požgan med razloge za nastanek Schengna uvršča še družbene vidike, saj je večja in lažja mobilnost prebivalstva gradnik evropske identitete. ''Poleg odprave notranjih meja vzpostavlja tudi skupna pravila za nadzor zunanje meje EU ter okrepljeno policijsko in pravosodno sodelovanje pri pregonu kaznivih dejanj med državami članicami,'' pravi o tretjem varnostnem vidiku območja.

Ta je po oceni Bojinović Fenko po migrantskem valu leta 2015 znova na preizkušnji. ''Dogodki v Ceuti bodo imeli posledice za preostala evropska migracijska središča oziroma migrantske koridorje, tudi v primeru Vzhodne Evrope in Zahodnega Balkana.''

Lahovnik: Resno tveganje za slovenski razvojni model

Nemški inštitut Ifo je izdelal študijo učinka odprave schengenskega režima, ki razkriva, da bi ta zunanjo trgovino oklestil za 0,84 odstotka oziroma 21,9 milijarde evrov. BDP bi se zmanjšal od 1,36 do 3,36 milijarde evrov na leto. ''Schengen pa je za majhna in izvozno usmerjena gospodarstva, kot je slovensko, pomembno,'' pravi ekonomist in predavatelj Matej Lahovnik. ''Širša fragmentacija Schengna bi pomenila resno tveganje za slovenski model rasti, ki temelji na prostem pretoku blaga, storitev in ljudi."

''Za Slovenijo so ključni partnerji Nemčija, Italija in Avstrija, zato bi bil učinek uvedbe nadzora na notranjih mejah sorazmerno večji,'' opozarja ekonomist ter izpostavlja industrijo in transportno logistiko: ''Pretekle začasne kontrole so že pokazale dodatne stroške za prevoznike.'' Obmejni nadzor bi podražil tovorni promet in just-in-time dobave, zlasti bi bila na udaru avtomobilska industrija, ovirana bi bila čezmejni pretok delavcev in turizem. ''To bi zmanjšalo konkurenčnost domačega gospodarstva.''

V Sloveniji je približno šestina delovno aktivnih državljanov drugih držav, kaže statistika. ''Študije ocenjujejo, da bi obmejne kontrole v dveh letih evropska gospodarstva stale nekaj milijard evrov, širša ali trajnejša opustitev pa od 0,06 do 0,14 odstotka BDP EU letno ali celo več,'' svari Lahovnik.

Avtoprevoznik Peter Pišek ne pušča dvoma o tem, kako pomembne so proste in pretočne transportne poti za EU in Slovenijo. ''Celoten evropski transportni sektor je že tako na tleh zaradi cenovne in kadrovske politike, če bo zdaj prišlo še do težav v Schengnu, pa lahko prevozniki samo zapremo podjetja,'' je kritičen podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ter predsednik sekcije za promet.

Politolog Kočan dodaja, da posamezna kontrola sama po sebi evropskega gospodarstva ne bo ogrozila, a če postane običajen način upravljanja kriz, lahko začne postopoma zmanjševati eno ključnih prednosti evropskega (enotnega) trga.

''Časovne omejitve so se od začetka veljave Schengna nenormalno zaostrile, zdaj pa so zastoji ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše po Evropi, medtem ko smo avtoprevozniki plačani le na prevoženi kilometer,'' težave logistične panoge v schengenskem režimu pojasnjuje Pišek.

Meni, da bi moral Bruselj sicer zamejiti nenadzorovane pritoke migrantov, vendar po drugi strani priznava, da evropsko gospodarstvo potrebuje dodatno delovno silo. ''Kot vidim iz medijskega poročanja, gre večinoma za mlade moške, ki so dobrodošli, vendar mora obstajati nekakšno sito, in če ga preidejo, lahko takoj dobijo delo ne samo v EU, ampak tudi v Sloveniji,'' pravi logist in doda, da v naši državi trenutno primanjkuje 70.000 ljudi vseh profilov.