Pred vrhom v Wyomingu: Baloniranje dolga ZDA, slabitev dolarja in zlovešči Warshev molk

Od konca julija na trgu obveznic vlada nemir. ZDA so minuli teden dosegle neslaven mejnik 40 bilijonov dolarjev zveznega dolga, ameriško finančno ministrstvo pa je moralo poseči na obvezniški trg in povečati odkupe dolgoročnega ameriškega dolga.

A poteza ministrstva pod vodstvom Scotta Bessenta je vznemirila del vlagateljev, ki se zdaj bojijo, da bi lahko ceno to politike na koncu plačal ameriški dolar. Nekateri namreč to potezo razumejo kot znamenje spremembe strategije Bele hiše in njenega vse bolj neposrednega poseganja na trg z namenom omejevanja stroškov zadolževanja.

Po več podobnih ukrepih, namenjenih umirjanju rasti dolgoročnih donosnosti, so se okrepili tudi strahovi, da bi takšen pristop lahko spodkopal zaupanje v dolar ter vlagatelje spodbudil k selitvi kapitala v druge valute in naložbene razrede.

Razlaga gre tako: Bessent namerno poskuša znižati dolgoročne realne obrestne mere in nakazuje, da je za ohranjanje gospodarske aktivnosti pripravljen tolerirati tudi šibkejši dolar. Takšna zamisel tej administraciji ni tuja. "S šibkejšim dolarjem zaslužiš veliko več denarja. Ko imaš močan dolar, ne moreš prodati ničesar," je denimo lani dejal njegov šef, predsednik Donald Trump.

Ukrepi, s katerimi bi oblasti poskušale umetno znižati donosnosti ameriških državnih obveznic, bi lahko zmanjšali njihovo privlačnost glede na naložbe na drugih trgih. Če bi vlagatelji ocenili, da je njihov namen predvsem ustvarjanje prostora za dodatno zadolževanje ZDA, bi to prav tako lahko prispevalo k oslabitvi ameriške valute. Bloombergov indeks dolarja je po objavi zdrsnil na najnižjo raven v zadnjih treh mesecih.

"Takšni posegi na trg obveznic pogosto spodbujajo razprave o dedolarizaciji, vendar dolar ohranja svojo prevlado, ker ni ustrezne alternative," pojasnjuje analitik Bloomberga Adria Dino Stipić. Podobno je letos dejala tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva, ki je opozorila, da se ne smemo pustiti zavesti kratkoročnim nihanjem menjalnega tečaja. "Ne vidim, da bi se vloga dolarja kmalu spremenila," je dodala.

Dolar se je s podobnimi pritiski soočal že v preteklosti. Obsežni programi odkupa obveznic ameriške centralne banke so denimo sprožali bojazni, da bi zniževanje donosnosti in povečevanje Fedove bilance lahko oslabila vrednost ameriške valute. V zadnjih letih so vlagatelji izpostavljenost dolarju zmanjševali tudi zaradi Trumpovih carinskih groženj in pritiskov na Fed.

Dolar je v petek oslabel in je bil na poti k tedenskemu padcu. V vmesnem času so naraščale vrednosti ostalih valut. Evro se je okrepil za 0,13 odstotka, na 1,1694 dolarja, in je bil na poti k četrti zaporedni tedenski rasti, britanski funt pa je pridobil 0,15 odstotka ter se povzpel na 1,3652 dolarja, blizu najvišje ravni po maju.

Vse oči uprte v Wyoming

Nedavni padec dolarja in dogajanje na obvezniških trgih ustvarjata napeto vzdušje pred letnim simpozijem centralnih bank v Jackson Holu v Wyomingu, ki se bo začelo v četrtek. Vlagatelji dogodek tradicionalno pozorno spremljajo, predvsem izjave predsednika Feda, v katerih iščejo namige o tem, kako centralni bančniki gledajo na najnovejše makropodatke.

Od prevzema funkcije v maju, ko je nasledil Jeroma Powlla, je novi predsednik Feda Kevin Warsh pod drobnogledom zaradi svojega neortodoksnega sloga komuniciranja po odločitvah o obrestnih merah, saj se, v nasprotju s predhodnikom, izogiba jasnejšim napovedim prihodnjih potez. Warsh je predlagal tudi zmanjšanje števila rednih zasedanj odbora za odprti trg z osmih na šest na leto.

Bloomberg

 

V najnovejši razpravi o denarni politiki centralne banke, objavljeni prejšnji teden, je več predstavnikov centralne banke podprlo julijsko zvišanje obrestnih mer, številni pa so nakazali, da bo zaostrovanje nujno, če se inflacija ne bo znižala, poroča Bloomberg. Julijska odločitev je bila že peta zaporedna, ko je Fed obrestne mere pustil nespremenjene, potem ko jih je konec leta 2025 trikrat znižal.

Po julijskem zasedanju so novi gospodarski podatki večinoma pokazali umirjanje aktivnosti, kar zmanjšuje pritisk na Fed za dodatne dvige obrestnih mer. Maloprodaja je upadla najbolj v več kot letu dni, osnovna inflacija pa je ostala umirjena. Hkrati so delodajalci julija nepričakovano zmanjšali število delovnih mest, podatki o zaposlovanju za prejšnja dva meseca pa so bili popravljeni navzdol. Trgi so zato zmanjšali pričakovanja glede letošnjih dvigov obrestnih mer. Zvišanje obrestnih mer običajno podpira valuto.

Napovedi za ameriško valuto

Analitiki BNP Paribas menijo, da krepitev ameriškega dolarja v trenutnem okolju povečane nenaklonjenosti tveganju dolgoročno verjetno ne bo mogoča. Dodajajo, da bodo dodatni ameriški izdatki za obrambo povečali proračunski primanjkljaj ZDA in pritisnili na vrednost dolarja. 12-mesečni ciljni menjalni tečaj med dolarjem in evrom postavljajo pri 1,20.

 

V prihodnjih 12 mesecih pričakujejo tudi nov val slabljenja ameriškega dolarja tako v primerjavi z valutami skupine G10 kot z valutami nastajajočih trgov, kar je skladno s prevladujočim trendom krepitve valut nastajajočih trgov. Od oktobra 2022 je indeks valut nastajajočih trgov MSCI v primerjavi z dolarjem pridobil 19 odstotkov, predvsem zaradi krepitve kitajskega renminbija in latinskoameriških valut.

Analitiki Bloomberga Adria medtem menijo, da bo nadaljnja moč dolarja srednjeročno odvisna predvsem od tempa ameriške denarne politike. "Poleg tega bodo nadaljnje geopolitične napetosti, ki se trenutno povečujejo, in povpraševanje po varnih sredstvih v času krize še naprej zagotavljali dodatno podporo ameriški valuti. Vendar pa dolgoročno omenjeno kopičenje državnega dolga predstavlja resnično nevarnost, ki bi lahko vlagatelje vse bolj silila k iskanju alternativ in postopni diverzifikaciji svojih portfeljev," komentira analitik Stipić.

Dolgoročnejša, postopna diverzifikacija od dolarja v svetovnih rezervnih portfeljih bi lahko zagotovila nekaj strukturne podpore evru, čeprav dolar ostaja prevladujoč zaradi svoje likvidnosti in globine trga, so analitiki Bloomberg Adria zapisali v julijski analizi dolarja.

Analitiki JPMorgan medtem še vedno ostajajo optimistični glede dolarja. Napoved temelji na dejavnikih, kot so stabilizacija gospodarske rasti, vztrajna inflacija in vnovič poudarjena gospodarska prednost ZDA. "Dedolarizacija poteka, vendar za dolar za zdaj ni izrazito negativna, saj ZDA še vedno ohranjajo ciklično prednost, tuji kapitalski prilivi v ameriške delnice pa ostajajo prisotni," so zapisali in dodali: "Poleg tega se krepi prepričanje o ameriški gospodarski izjemnosti, ki jo poganja umetna inteligenca, kar podpira scenarije krepitve dolarja."

Analitiki švicarske banke UBS pa pričakujejo, da bo ameriški dolar sčasoma oslabel, saj skrbi glede javnih financ ostajajo prisotne. Pritiski na obveznice skupaj z že visoko izpostavljenostjo vlagateljev do naložb, denominiranih v dolarjih, ostajajo strukturna ovira za ameriško valuto, menijo. Poleg tega UBS pričakuje, da bodo ob nadaljnjem umirjanju ameriških gospodarskih podatkov v prihodnjih mesecih predstavniki Feda nakazali, da jim ustreza ohranjanje obrestnih mer nespremenjenih, kar bi lahko povzročilo nadaljnji upad ameriških donosnosti in širšo oslabitev dolarja.

Valute z večjimi donosi lahko v okolju omejenih valutnih nihanj ponujajo privlačen donos iz obrestnih razlik. Z vidika celotnega donosa ostajajo valute z višjimi obrestnimi merami trenutno UBS-ova prednostna strategija. V Evropi dajejo prednost britanskemu funtu in norveški kroni, v azijsko-pacifiški regiji pa avstralskemu in novozelandskemu dolarju.