Petrol z nižjim dobičkom, za slabši rezultat krivi regulacijo cen goriv

Skupina Petrol je v prvem polletju 2026 ustvarila 57,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 17,8 milijona evrov oziroma 23,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. EBITDA se je znižal za 13,6 milijona evrov na 131,8 milijona evrov, poslovni izid iz poslovanja pa je bil s 79,2 milijona evrov za 16,9 milijona evrov nižji kot leto prej.

Prihodki skupine so se sicer povečali. Petrol je v prvih šestih mesecih ustvaril 3,3 milijarde evrov prihodkov, 12 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Količinska prodaja goriv in derivatov se je povečala za štiri odstotke na 2,03 milijona ton, v Sloveniji celo za šest odstotkov.

Kljub večji prodaji pa je poslovanje na slovenskem trgu prizadela regulacija cen naftnih derivatov. Petrol navaja, da je samo marca zaradi takratnih razmer utrpel 27,5 milijona evrov izgube iz naslova prodaje naftnih derivatov v Sloveniji.

Takrat so se zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu, hitre rasti cen energentov in pričakovanih podražitev goriv močno povečali nakupi. Po Petrolovih navedbah regulativni okvir družbi ni omogočal ustreznega odziva na hitro spreminjanje razmer na svetovnih trgih.

 

 

"Neustrezen regulatorni okvir je pomembno vplival na naše poslovanje, njegove pomanjkljivosti pa so se v marčevskih razmerah še posebej izrazile," je ob objavi rezultatov dejal predsednik uprave Petrola Sašo Berger. Čeprav je družba z dodatnimi ukrepi za optimizacijo stroškov omejila negativne učinke, jih na ravni polletja ni mogla nadomestiti.

Drugo četrtletje precej boljše

Petrol poudarja, da se je poslovanje v drugem četrtletju izboljšalo. EBITDA je v drugem četrtletju dosegel 90,8 milijona evrov, kar je 12,4 milijona evrov oziroma 15,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

To izboljšanje pa ni bilo dovolj, da bi skupina nadomestila slabši začetek leta. Celotni polletni EBITDA je bil tako še vedno za 9,4 odstotka nižji kot lani.

Kosmati poslovni izid skupaj z zaprtimi neto izvedenimi finančnimi instrumenti za blago je znašal 344,9 milijona evrov, odstotek več kot leto prej. Stroški poslovanja so se povečali za 9,5 milijona evrov na 268,8 milijona evrov, predvsem zaradi višjih logističnih stroškov in indeksacije plač.

Petrol znova poziva k liberalizaciji cen

Družba ob objavi rezultatov znova zahteva odpravo regulacije cen naftnih derivatov. Po navedbah Petrola je Slovenija poleg Hrvaške edina država v EU z reguliranimi cenami naftnih derivatov, povprečna marža trgovcev z naftnimi derivati v EU pa naj bi bila približno dvakrat višja kot v Sloveniji.

 

Predsednica nadzornega sveta Petrola Vesna Južna je opozorila, da regulirana marža ne pokriva vseh stroškov zagotavljanja oskrbe. Nadzorni svet je zato obravnaval tudi osnutek protokola za primer nerentabilnega poslovanja na posameznih prodajnih mestih. Ta predvideva omejitve točenja goriv oziroma celo zapiranje prodajnih mest, če bi bila njihova prodaja zaradi regulacije nerentabilna.

Petrol zaradi škode, ki naj bi nastala zaradi regulacije, proti državi že vodi odškodninske postopke. Leta 2022 je vložil tožbo v višini 106,9 milijona evrov, za obdobje od junija 2022 do junija 2024 pa še tožbo v višini 70,3 milijona evrov. Družba napoveduje uveljavljanje zahtevkov tudi za nadaljnja obdobja.

Manj naložb od načrtovanih

Petrol je v prvem polletju neto investiral 58,2 milijona evrov, kar je 43 odstotkov manj od načrtovanega. Skupina pravi, da domači regulatorni okvir omejuje njen razvojni potencial.

Skoraj polovica oziroma 44 odstotkov naložb je bila namenjena projektom energetske tranzicije. Petrol je nadaljeval prenovo prodajne mreže, širitev električnih polnilnic ter razvoj energetskih, mobilnostnih in digitalnih rešitev.

Konec junija je imel Petrol 2,6 milijarde evrov bilančne vsote in 1,02 milijarde evrov kapitala. Neto dolg je znašal 428,4 milijona evrov. Bonitetna agencija S&P Global Ratings je marca Petrolu potrdila oceno BBB- in obete izboljšala s stabilnih na pozitivne.