Cena zlata upadla pod štiri tisočake

Zlato je prvič po novembru zdrsnilo pod mejo 4.000 dolarjev za unčo, saj sta okrepljeni dolar in možnost višjih obrestnih mer ustavila triletni bikovski trend plemenite kovine.

Cene so padle za največ 2,9 odstotka, na 3.999,90 dolarja za unčo, in upadle že drugo sejo zapored. Plemenita kovina je v vsakem od zadnjih treh let zabeležila dvomestno rast, njena cena pa se je več kot podvojila, saj so v ta posel množično vstopale centralne banke, upravljavci premoženja in mali vlagatelji.

Rast je izgubila zagon konec januarja, kmalu po tem, ko je zlato doseglo rekordno vrednost blizu 5.600 dolarjev za unčo. Do junija je cena padla za več kot 20 odstotkov pod zadnji vrh, kar je prag, ki običajno označuje začetek medvedjega trga.

Med glavnimi dejavniki, ki so pritiskali na zlato, je bil izbruh vojne med ZDA in Iranom. Višje cene energentov so spodbudile inflacijo in povečale verjetnost zvišanja obrestnih mer, zaradi česar je zlato postalo manj privlačno v primerjavi z naložbami, kot so ameriške državne obveznice.

Čeprav cene nafte zdaj padajo, saj se ZDA in Iran pogajata o trajnem mirovnem dogovoru, je novi predsednik Feda Kevin Warsh prejšnji teden na svojem prvem zasedanju banke trge presenetil z ostrejšim tonom, kar je dodatno pritisnilo na kovino.

 

"Glavno gonilo nedavnega padca zlata je bilo izrazito prevrednotenje pričakovanj glede obrestnih mer," je v analizi zapisala Ewa Manthey, strateginja za surovine pri ING.

Warsheva zaostrena sporočila bodo verjetno omejila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralnih bank v razvitih gospodarstvih, so ocenili analitiki pri Goldman Sachs. Prav te skrbi so pred tem spodbujale stave na plemenite kovine kot del tako imenovane strategije zaščite pred razvrednotenjem valut – širše opredeljene kot strategije, ki daje prednost sredstvom, kot sta zlato in bitcoin, pred valutami, ranljivimi za inflacijske, fiskalne in monetarne presežke, kot je depreciacija dolarja.

Več velikih bank je v zadnjem tednu znižalo napovedi za zlato. Čeprav popravljeni cilji še vedno nakazujejo rast cen glede na sedanje ravni, so analitiki na Wall Streetu precej manj optimistični kot prej. Goldman Sachs je svojo napoved znižal za 500 dolarjev in pričakuje, da bo zlato leto končalo pri 4.900 dolarjih za unčo, Deutsche Bank pa je svojo oceno za četrto četrtletje znižala za 17 odstotkov.

Nadaljnja prodaja iz skladov ETF, podprtih z zlatom, kaže, da običajna podpora kovini »opazno manjka«, je Deutsche Bank zapisala v analizi. Medtem na Kitajskem diskont domačih cen zlata v primerjavi s cenami na borzi Comex v New Yorku kaže, da uvoz ne bo predstavljal podpore trgu, so zapisali analitiki banke.

Kljub temu ostaja svetla točka za zlato nadaljnja močna potrošnja centralnih bank. Te monetarne institucije so v prvem četrtletju svoje zaloge povečale najhitreje v več kot letu dni, anketni podatki pa kažejo, da nameravajo kupovati še naprej.

"Edini steber, ki ostaja močan, je povpraševanje centralnih bank, in pričakujemo, da bo tako ostalo še nekaj časa," je zapisala Deutsche Bank.