Borzni pregled: čiparska evforija trčila ob kitajskega zmaja

Minuli teden se je končal z veliko razprodajo. Val so vodile delnice polprevodniških podjetij, s čimer se je skupina družb, ki je letos vodila rast delniških trgov, približala medvedjemu trgu. Podobno razpoloženje je zajelo tudi vzhodno Azijo, kjer sta indeksa Kospi – letos eden najbolj rastočih borznih indeksov na svetu – in Nikkei 225 prav tako zdrsnila. Prvi je na tedenski ravni upadel za približno 10, drugi pa za približno šest odstotkov. Tehnološki Nasdaq je upadel za okoli dva, indeks S&P 500 pa za odstotek.

Negativno razpoloženje na trgih posledica prepleta več dejavnikov. Vojna v Iranu se je kljub veljavnosti memoranduma o soglasju iz junija nadaljevala s spopadi med ameriškimi in iranskimi silami ter napadi na tankerje, vlagatelje skrbi, da je vse težje upravičiti izdatke za umetno inteligenco, na Kitajskem pa so predstavili napreden model umetne inteligence startupa Moonshot, ki se lahko kosa z najzmogljivejšimi modeli OpenAI in Anthropic. Številni iščejo vzporednice z lanskim "trenutkom DeepSeek".

Predstavitev modela Kimi K3 je filadelfijskemu indeksu polprevodniških družb samo v petek izbrisala 1,6 odstotka, njegov padec z junijskega rekorda pa se je povečal na 20 odstotkov. To ustreza medvedjemu trgu. Skrbi glede porabe za umetno inteligenco so se sprva okrepile v četrtek po objavi poslovnih rezultatov družbe TSMC. Tajvansko podjetje je sicer preseglo pričakovanja in poročalo o dobičku v višini 22 milijard dolarjev.

Razprodaja podjetij, dejavnih na področju fizične umetne inteligence, je Apple znova okronala kot najvrednejše podjetje na svetu po tržni kapitalizaciji. Naziv je prevzel od Nvidie, ki je rekord držala vse od maja 2025. Vrednost proizvajalca iphonov, ki mu koristi širša rotacija kapitala v tehnološkem sektorju, tako znaša 4,9 bilijona dolarjev.

Kaj lahko v trenutnih tržnih razmerah storijo mali vlagatelji, pišemo na povezavi.

"Čeprav dobički podjetij in povpraševanje ostajajo močni, nedavno unovčevanje dobičkov nakazuje, da se nekateri udeleženci na trgu sprašujejo, kako dolgo se lahko nadaljuje sedanja stopnja rasti," je za Bloomberg povedal David Morrison iz družbe Trade Nation. "Najpomembnejše vprašanje zdaj je, ali bo to še ena priložnost za nakup ob padcu tečajev ali pa se bo razprodaja še pospešila, ko bodo vsi hkrati hiteli proti izhodu."

Razprodaja pa ni zajela le ameriških in vzhodnoazijskih trgov. Zdrsnila je tudi cena bitcoina, ki je v petek izgubila dva odstotka vrednosti. Na začetku vikenda se je cena najstarejše kriptovalute gibala okoli 64 tisoč dolarjev za žeton.

 

Zlato je v petek ostalo pod mejo štiri tisoč dolarjev za unčo, v prejšnjem tednu pa je izgubilo več kot tri odstotke vrednosti, saj so se zaradi zaostrovanja napetosti med ZDA in Iranom cene nafte zvišale, kar je spodbudilo zaskrbljenost glede inflacije in okrepilo pričakovanja, da bo ameriška centralna banka Fed ohranila visoke obrestne mere. Ekonomisti medtem pravijo, da bo Evropska centralna banka verjetno ta teden ocenila inflacijo, preden bo septembra izvedla zadnji dvig ključne obrestne mere.

 

Cena nafte brent je v petek nadaljevala rast in presegla 87 dolarjev na sod, s čimer je dosegla najvišjo raven v zadnjem mesecu. Medtem so poročila navajala, da je Iran izvedel napade na ameriške cilje po Bližnjem vzhodu. Cene nafte so se prejšnji teden zvišale za več kot 14 odstotkov. Pojavlja se vprašanje, ali so naftne družbe v času izjemne nihajnosti na energetskih trgih dobra naložba, zlasti zato, ker bo konflikt na Bližnjem vzhodu trajal dlje, kot se je sprva predvidevalo.

Med drugimi pomembnimi dogodki na borzi je tudi izjemen padec delnic družbe IBM, ki so zaradi poslovnih rezultatov, slabših od pričakovanj, na tedenski ravni zdrsnile za kar 26 odstotkov. Netflix je samo v petek izgubil 7,3 odstotka, potem ko je družba napovedala drugo zaporedno četrtletje upočasnjevanja rasti prihodkov. Delnice Coca Cole so izgubile štiri odstotke, potem ko je proizvajalec pijač sporočil, da je začasno ustavil proizvodnjo mleka znamke Fairlife v ZDA. O poslovanju so poročale tudi ameriške banke z Wall Streeta, za katerimi je rekordno četrtletje. Podrobneje pišemo na povezavi.

Slab teden je bil tudi za SpaceX Elona Muska, saj so se delnice vesoljskega podjetja v petek močno pocenile. To je raketnega in tehnološkega velikana poneslo na pot, da od svoje rekordne tržne vrednosti izbriše več kot bilijon dolarjev. Delnice družbe so zdrsnile za 5,9 odstotka, kar je tržno kapitalizacijo podjetja ovrednotilo na 1,63 bilijona dolarjev.

Nekoliko bolje je bilo v Evropi, kjer je indeks Stoxx Europe 600 na tedenski ravni pridobil 0,39 odstotka. Obeti se sicer meglijo, saj zaradi vnovičnih spopadov v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini cena nafte narašča. Negativne napovedi za trge se za preostanek leta znova krepijo, kar skrbi predvsem evropske vlagatelje, saj je stara celina gospodarsko veliko bolj odvisna od gibanja cen nafte kot ZDA, ki imajo precejšne zaloge.

Evropska podjetja naj bi zabeležila najmočnejšo rast dobička v zadnjih treh letih, k čemur bodo prispevali pričakovani izjemni rezultati naftnih podjetij, bank in podjetij na področju umetne inteligence. Okrevanje dobičkov bi lahko delnicam dalo dodaten zalet, medtem ko se je indeks MSCI Europe v zadnjem četrtletju okrepil že za dobrih 11 odstotkov, kar je največ od prvega četrtletja 2023. Podrobneje analiziramo na povezavi.

"Vojna v Iranu je predvsem tveganje za večjo nihajnost, ne pa nujno razlog za spremembo osnovne zgodbe," o evropski perspektivi meni poznavalec Matej Mazi. "Zaostrovanje praviloma pomeni višjo ceno nafte, večjo inflacijsko negotovost, višje zahtevane donosnosti obveznic in manjšo pripravljenost vlagateljev za tveganja, a če energetski šok ne postane trajen, gre bolj za kratkoročno geopolitično premijo kot za popoln obrat trenda," je povedal upravljavec premoženja NLB Skladov.

Tako kot v ZDA je tudi v Evropi sezona objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje na polovici. Pospeševanje rasti dobičkov in prepričanje, da lahko borzni vzpon prenese tudi najnovejše geopolitične napetosti, povečujeta optimizem strategov glede evropskih delnic, kaže raziskava Bloomberga. Najbolj optimistična je v julijski anketi banka UBS, ki po zvišanju ciljne vrednosti za referenčni indeks Stoxx 600 pričakuje, da bo ta do konca leta pridobil osem odstotkov. Svoje napovedi so zvišali tudi pri Bank of America, Deutsche Bank in Kepler. Osemnajst strategov, ki so sodelovali v raziskavi, v povprečju pričakuje, da bo indeks Stoxx 600 leto 2026 končal pri 647 točkah.

Kaj spremljamo ta teden?

Ponedeljek, 20. julij

Na Japonskem bodo zaradi praznika borze zaprte. O poslovanju bo poročal Ryanair. Surs bo objavil statistiko gradbenih dovoljenj za stavbe. Andy Burnham bo po pričakovanjih postal novi britanski premier.

Torek, 21. julij

V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o brezposelnosti. Inštitut Zew bo objavil raziskavo o gospodarskem razpoloženju. O poslovanju bosta poročala Novartis in Northrop Gruman. Surs bo objavil indekse cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih.

Sreda, 22. julij

Na Japonskem bodo objavili podatke o trgovinski bilanci. V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o inflaciji. O poslovanju bodo poročali Amazon, Tesla in Philip Morris. Surs bo objavil plače zaposlenih pri pravnih osebah. V ZDA bo potekalo zaslišanje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Četrtek, 23. julij

ECB bo odločala o obrestnih merah. V ZDA bodo objavili podatke o zahtevkih za brezposelnost. O poslovanju bodo poročali Intel, SAP, BNP Paribas, Roche, Nestle in RTX.

Petek, 24. julij

Na Japonskem bodo objavili podatke o inflaciji. V evropskih državah in ZDA bodo objavili proizvodni PMI. O obrestnih merah bo odločala Ruska centralna banka. O poslovanju bodo poročali Exxon Mobil, Verizon in Volkswagen.