Test VW tayron 2.0 TDI 4Motion: SUV, o katerem govori vsa Slovenija

Redko se zgodi, da je kakšen Volkswagnov model deležen tolikšne medijske pozornosti kot Tayron. Razlog za to ni marketinška kampanja Wolfsburga, temveč dejstvo, da si je prav ta SUV minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj izbral za svoj službeni avtomobil. Vendar, kot pravi stari rek: slaba publiciteta ne obstaja, obstaja samo publiciteta. 

Tako se je tayron skoraj čez noč znašel v središču pozornosti in zunaj običajnih avtomobilskih krogov. Ko odmislimo zgodbo, ki ga je pripeljala na naslovnice, pridemo do ključnega vprašanja: kateri SUV je tisti, o katerem trenutno govori vsa Slovenija?

Med praktične prednosti tayrona sodijo njegove terenske zmogljivosti. Štirikolesni pogon in 200 milimetrov oddaljenosti od tal mu omogočajo, da brez večjih težav obvladuje neurejene ceste. Vendar pa so prostornost, praktičnost in uporabnost še pomembnejši deli njegove zgodbe. Poleg odlične ergonomije, znane iz drugih Volkswagnovih modelov in germanske kakovosti izdelave, izstopa podatek o radodarnih 850 oziroma 1.905 litrih prtljažnega prostora tega 4.792 milimetrov dolgega SUV-ja.

Obratno sorazmerje uporabnosti

Ko je govora o prtljažniku in številu potnikov, ki jih je mogoče prevažati v SUV, je treba podariti, da gre za obratno sorazmerje – več je prtljažnika, manj je potnikov in nižja je cena. Za dodatno tretjo vrsto sedežev, ki jo glede na šestčlansko družino minister vsekakor potrebuje (vprašanje pa je, ali tudi v službenem avtomobilu), je treba odšteti dodatnih 935,91 evra.

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

 

Dostop do tretje vrste je urejen z zlaganjem sedežev v drugi vrsti, pri čemer je zlaganje preprosto in ne zahteva veliko truda. Nekoliko bolj neroden je sam prehod, saj prostora ni na pretek, odrasli pa bodo za kobacanje na zadnjo klop potrebovali kar nekaj gibkosti. Sedeža v tretji vrsti sta načeloma udobna, zadovoljiv je tudi prostor za kolena in glavo, a, roko na srce, namenjena sta predvsem otrokom. V takšni postavitvi se prtljažni prostor skrči na le 345 litrov.

Povsem drugačna zgodba je druga vrsta s tremi sedeži, ki jih je mogoče nastavljati po dolžini in naklonu naslonjal. Tu do izraza pride podaljšana, 2,79-metrska medosna razdalja, ki zagotavlja precej prostornosti. Odlagalnih površin ne manjka – najdemo jih tako na hrbtiščih sprednjih sedežev kot tudi v vratih.

Če ostanemo pri zadnjem delu, je zajeten prtljažnik z dvojnim dnom kakovostno tapeciran in pravokotne oblike, medtem ko se njegova električno pomična vrata zapirajo in odpirajo tudi z zamahom stopala. Nasploh je rdeča nit športnega terenca, ki nadomešča podaljšanega tiguana allspace in po slovesu touarega kraljuje na vrhu ponudbe znamke, praktičnost oziroma uporabnost, ki jo dopolnjuje tudi ekonomičnost uporabe.

Videz vara ... ali pa tudi ne ...

Navzven – in tudi pri vožnji – terenec ne skriva svojih razkošnih mer, zato bo življenje z njim v natrpanih mestnih središčih nekoliko zahtevnejše, čeprav bodo v pomoč parkirni asistenti, kamere za prikaz okolice vozila Area View in siceršnja odlična preglednost, ki jo zagotavljajo velike zastekljene površine. Dodatnih 26 centimetrov dolžine v primerjavi s tiguanom se pač ne odraža le v znatno prostornejši kabini, temveč terja svoj davek tudi pri okretnosti.

Zunanjost novega tyrona pričakovano zaznamujejo značilnosti prenovljenega oblikovalskega jezika znamke, med drugim serijski, sploščeni matrični LED-žarometi z odzivnim samodejnim prilagajanjem zmogljivega svetlobnega snopa, markantni svetlobni podpis v obliki pasu ter osvetljena logotipa spredaj in zadaj. Sprednji, globoki spojler, odet v črno plastiko, je zajeten, kot da bi se pod pokrovom bohotil visokozmogljiv, navit stroj, ki za svoje delovanje potrebuje zajeten dotok zraka, ne pa racionalni turbodizelski štirivaljnik.

Notranjost je prav tako povečini privzeta iz drugih sodobnih Volkswagnovih stvaritev, vključno s prestavno ročico menjalnika ob volanskem obroču, ki sprosti prostor za odlagalne površine in vrtljivi gumb na sredinskem grebenu, s katerim uravnavamo glasnost avdiosistema in izbiramo vozni profil. Glede na sorodne rešitve pri drugih znamkah bi pričakoval, da bosta funkcionalnost in izkoriščenost takega gumba večji. Končna izdelava je germansko vzorna, kombinacija in prehajanje med alkantaro, usnjem, mehko in 'klavirsko črno' plastiko je lična in premišljena.

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

Aleš Kovačič

Poglej Galerijo

 

Ergonomija voznikovega delovnega okolja, vključno z električno nastavljivimi, ventiliranimi in masažnimi sprednjimi sedeži z dovolj bočne opore, je kot dobro ukrojen plašč. Presenečenj in inovativnih rešitev, ki bi bile same sebi namen – pri Volkswagnu so tak primer haptične tipke na volanu –, ni in prav je tako. Vse je na svojem mestu in v ustreznih proporcih, tako da voznikove pozornosti ne preusmerja stran od vožnje.

Pred voznikom je manjši digitalni zaslon z dobro berljivimi merilniki in prilagodljivim prikazom različnih podatkov o vožnji, nad njim pa serijski projicirni prikazovalnik HUD. Na sredinskem delu armaturne plošče se razteza 15-palčni večfunkcijski zaslon, občutljiv na dotik. Njegova umestitev v prostor sicer ni ravno višek estetike, vendar je, tako kot preostanek avtomobila, podrejena funkcionalnosti. Upravljanje je intuitivno, meniji logični, uporabnik pa ima pri prilagajanju posameznih funkcij precej svobode.

 

 

Manj terenca in več družinske križarke

V nasprotju s predhodnimi testi je ocena motorja in voznih lastnosti pri tayronu tokrat nekoliko manj izpostavljena. A ne zato, ker bi bilo z njima kaj narobe, temveč zgolj zato, ker gre za preverjeno in uigrano kombinacijo uveljavljenega 2,0-litrskega koncernskega turbodizla in znanega štirikolesnega pogona s sklopko haldex.

Delovanje pogonskega sklopa in vozne lastnosti so namreč podrejeni vlogi družinske križarke, ki bo namesto vožnje po brezpotjih in nizanja zavojev večino časa namenjena nabiranju avtocestnih kilometrov. Tayron v zavojih zaradi višjega težišča karoserije hitro pokaže svoje omejitve, saj se izraziteje nagiba, volanski mehanizem pa ni pretirano komunikativen. Vendar sta glede na zasnovo avtomobila tako nagibanje kot manj komunikativen volan povsem razumljiva in ostajata v sprejemljivih mejah.

Štirivaljnik sicer razvije 142 kW in še bolj prepričljivih, v primeru vleke prikolice pa dobrodošlih, 400 Nm navora, medtem ko njegovo delovanje uravnava stari znanec 7-stopenjski samodejni menjalnik DSG. Maksimalni navor je na voljo v širokem in dobrodošlem razponu med 1.750 in 3.250 vrtljaji, zaradi česar pogon deluje elastično, odzivni in hitri sekvenčni menjalnik pa vse skupaj harmonizira. Zadnja generacija dvosklopčnega DSG-ja je z vidika tekočega pretikanja in zveznega delovanja brez dvoma ena najboljših na trgu. Trušč in tresljaji dizelskega motorja so ob zmerni vožnji v zvočno dobro zatesnjeni kabini tako rekoč nezaznavni, za piš vetra pri višjih hitrostih pa to ne velja.

Razmeroma visoko kompresijsko razmerje 16.0:1 štirivaljnemu dizlu poleg zadostne zaloge navora zagotavlja nizko porabo goriva, ki se je na testu gibala okoli zavidljivo nizkih šestih litrov. Na odločnejše priganjanje se skoraj 2,4 tone težki tayron odzove pričakovano lenobno, res pa je, da z vidika zmogljivosti tandem motor in menjalnik nikoli ne delujeta podhranjeno ali obotavljivo, temveč v skladu s pričakovanji in samo namembnostjo avtomobila. 

Cena testnega primerka tayrona z nivojem opreme 4JOY in zajetnim seznamom dodatne opreme se je povzpela na 64.454 evra, kar je glede na prostornost, štirikolesni pogon in opremljenost upravičljiv znesek za vsestransko družinsko križarko.