Zakaj slovenski hrani grozi dvomestna rast cen

Svetovne cene hrane so pod vplivom več hkratnih pritiskov. Vojna v Ukrajini otežuje izvoz žita prek Črnega morja, evropsko kmetijstvo prizadevajo vročinski valovi in suša, dražja energija in gnojila pa višajo stroške pridelave. Posledice bi se lahko v prihodnjih mesecih pokazale tudi pri cenah hrane za končne kupce.

Oxford Economics napoveduje, da se bodo svetovne cene hrane letos zvišale za 11,8 odstotka, prihodnje leto pa še za 4,8 odstotka. Napoved se nanaša na globalne razmere in ne pomeni, da se bo hrana v trgovinah podražila za enak odstotek. Na končne cene vplivajo tudi stroški predelave, prevoza, trgovine in drugi dejavniki.

Največji pritiski so pričakovani pri pridelkih, ki so najbolj občutljivi za vremenske razmere (predvsem žito, sadje in zelenjava ter mlečni izdelki). Vpliv letošnjih slabših pridelkov se lahko pri svežem sadju in zelenjavi v cene prenese razmeroma hitro, medtem ko je pri predelanih živilih zamik daljši.

V Evropi se je zaradi vročine in suše poslabšala tudi pričakovana letina. Evropsko združenje trgovcev z žiti in oljnicami Coceral je julija napoved letošnje skupne žetve žita v EU in Združenem kraljestvu znižalo na 286,6 milijona ton. Napoved za pšenico brez trde pšenice je znižalo na 126 milijonov ton, s 134,5 milijona ton v prejšnji napovedi in 140,3 milijona ton leto prej.

"Menimo, da bodo letošnji poletni vročinski valovi prihodnje leto močneje vplivali na rast cen hrane kot vojna," je za Euronews povedal Tomas Dvorak, višji ekonomist pri Oxford Economics. Dodal je, da se bodo posledice letošnjih vremenskih šokov na cene hrane pokazale z zamikom, saj se vpliv slabše letine na dobavo in cene prenaša skozi dobavno verigo.

Od Črnega morja do evropskih polic

Pomemben vir tveganja ostaja Črno morje. Napadi na pristanišča, ladje in drugo žitno infrastrukturo so v zadnjih tednih povzročili zamude in prekinitve pošiljk v času, ko je izvoz iz regije sezonsko pomemben. Rusija in Ukrajina skupaj ustvarita malce manj kot 30 odstotkov svetovnega izvoza pšenice, zato imajo motnje v njunem izvozu posledice tudi za kupce zunaj regije.

Pritisk se že kaže na trgu pšenice. Terminske pogodbe za pšenico v Chicagu so se od začetka julija zvišale za več kot 17 odstotkov, po podatkih Reutersa predvsem zaradi zmanjšane ponudbe iz črnomorske regije. Uvozniki zato iščejo alternativne dobave iz Argentine, Avstralije in Severne Amerike, ki so lahko dražje.

Dodatna težava so omejene alternativne transportne poti. Žito iz Ukrajine je mogoče izvažati po železnici in Donavi, vendar ti poti ne moreta v celoti nadomestiti črnomorskih pristanišč. Nizki vodostaji in težave pri plovbi lahko omejijo tudi uporabo rečnih poti.

Med živili, ki naj bi se najbolj podražila, sta sadje in zelenjava. Depositphotos

Na stroške kmetijske proizvodnje vplivajo tudi dražja energija in gnojila. Oxford Economics ocenjuje, da so svetovne cene dizla julija medletno zrasle za 36 odstotkov, cene gnojil pa naj bi letos zrasle za 22 odstotkov. Višji stroški so pomembni zlasti pri pridelkih, kot je pšenica, ki zahtevajo veliko gnojil.

Dodatni pritisk ustvarjajo tudi pravila za uporabo pesticidov. Predhodna študija Evropske komisije je pokazala, da bi predlagane omejitve uvoza kmetijskih proizvodov, pri katerih so uporabljeni pesticidi, ki v EU niso dovoljeni, lahko povišale cene za potrošnike. Bloomberg poroča, da bi ukrep lahko vplival tudi na dobavne verige, saj bi se zaradi omejitev zmanjšal uvoz, povečala pa bi se proizvodnja v EU.

Kako močno se bodo višje cene surovin in proizvodnih stroškov prenesle na končne kupce, bo odvisno tudi od trajanja motenj v izvozu, nadaljnjega razvoja vremenskih razmer in cen energije. A prav zaradi številnih dejavnikov je vpliv svetovnih gibanj na cene hrane težko natančno oceniti, meni agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti Emil Erjavec. "Taka vprašanja zahtevajo bolj poglobljeno raziskavo, ki je nihče ne naroča ali stalno izvaja. Gre za kompleksne vplive vzdolž celotne prehranske verige in veliko neznank na strani zunanjih dejavnikov," opozarja.

Slovenski kmetje med vremenskimi in cenovnimi pritiski

A tudi slovensko kmetijstvo medtem že občuti tako posledice vojne na Bližnjem vzhodu, ki je podražila energente in gnojila, kot vremenskih šokov. Kot je julija za Bloomberg Adria povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek, so vremenski pojavi letos prizadeli skoraj vse dele države. Po njegovih ocenah bi kmetje zaradi posledic vremenskih ujm potrebovali od 25 do 30 milijonov evrov pomoči, ob tem pa je pozval k čimprejšnjemu izplačilu sredstev za lajšanje posledic suše iz leta 2025.

Na razsežnost letošnje suše je Podgoršek znova opozoril pred dnevi, ko si je skupaj z ministrom za kmetijstvo Janezom Ciglerjem Kraljem ogledal prizadete kmetijske površine v okolici Kranja. Ocenil je, da so razmere v kmetijstvu ekstremne, škoda pri koruzi pa je ponekod dosegla 100 odstotkov. Suša je prepolovila tudi pridelek krompirja, dodatne težave povzročajo deformirani gomolji, kar bi lahko povzročilo katastrofo.

Aleš Kuhar: "Podražitve bodo. Ne bi bil presenečen, če bo letna stopnja inflacije slovenskih živil dvomestna."

Država je medtem za odpravljanje posledic vremenskih škod v kmetijstvu že namenila sredstva. Za odpravo škode zaradi lanske pozebe je zagotovila 4,5 milijona evrov, dodatnih 360 tisoč evrov pa za škodo na trajnih nasadih. Za odpravo posledic lanske suše je vlada zagotovila še približno 8,5 milijona evrov iz sredstev proračunske rezerve.

Podgoršek ob tem opozarja, da bodo potrebni tudi dolgoročnejši ukrepi. Kmetje po njegovih besedah potrebujejo ukrepe države, kakršni so bili sprejeti ob začetku vojne v Ukrajini ali pandemiji, tako finančne kot nefinančne. Med glavnimi ukrepi za prilagajanje vse pogostejšim sušam vidi širšo uvedbo namakalnih sistemov.

Škoda pri koruzi je ponekod dosegla 100 odstotkov. Foto Bobo

Aleš Kuhar: Cene hrane bi lahko zrasle za dvomestni odstotek

Agrarni akonomist Aleš Kuhar je na pričakovano rast cen hrane opozoril že v začetku junija. "Že spomladi, ko smo pripravljali napovedi za Slovenijo, je bil ta trend močno opazen, zdaj pa se je še dodatno okrepil. Gibanje cen energentov, kmetijskih surovin in predvsem končnih izdelkov na trgovskih policah napoveduje nadaljnjo rast cen," je dejal.

Slovenija ima po njegovih besedah trenutno eno najvišjih stopenj rasti cen energentov v EU, medtem ko so cene kmetijskih proizvodov med najnižjimi. "To neskladje ustvarja napetost, ki je bila očitna že maja in še vedno vztraja."

Suša razmere še zaostruje, čeprav njen neposredni vpliv na cene v prehranski košarici po Kuharjevi oceni ne bo tako velik, kot se mu pogosto pripisuje. Odločilna je predvsem razpoložljivost surovin, med najpomembnejšimi dejavniki pa so dražji energenti. Ti se skupaj s podnebnimi in drugimi dejavniki hitro prenašajo v cene maloprodajnih izdelkov. "Podražitve bodo. Ne bi bil presenečen, če bo letna stopnja inflacije slovenskih živil dvomestna," sklene Kuhar.