Zgodbe tedna: Slovenske volitve, plače in stroški dela, vojna v Iranu

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Slovenske volitve

V Sloveniji so v nedeljo potekale volitve. Največ glasov je prejela Svoboda z 28,62 odstotka, sledi SDS z 27,95-odstotno podporo.  Po delnih izidih bi v državni zbor prišle še NSi, SLS in Fokus (9,3 odstotka), SD (6,7 odstotka), Demokrati (6,7 odstotka), Resni.ca (5,6 odstotka) ter Levica in Vesna (5,5 odstotka). Udeležba je bila skoraj 70-odstotna, preštevanju glasov pa bo sledilo sestavljanje koalicije.  Ob razpisu parlamentarnih volitev je predsednica države Nataša Pirc Musar dejala, da bo mandat za sestavo vlade dala tistemu, ki bo prinesel 46 glasov. To pa se utegne izkazati za precej trd oreh.

Slovenska plačna realnost: 92 odstotkov vseh zavezancev v najnižjih dveh razredih

Davčni podatki razkrivajo precej bolj trezno sliko slovenskih dohodkov, kot jo pogosto dajejo javne razprave o plačah. Čeprav se povprečna bruto plača v Sloveniji giblje okoli 2.536 evrov na mesec, je pri tej ravni ali pod njo verjetno okoli štiri petine vseh dohodninskih zavezancev. Nadpovprečne dohodke ima bistveno manj ljudi, kot se pogosto domneva.

Prvič v 17 letih v Sloveniji upadle decembrske plače

Statistični urad (Surs) je objavil podatke o povprečnih plačah v januarju. Podatki so pokazali, da se je povprečna bruto plača za januar znižala nominalno za 5,8 odstotka, realno pa za 5,3 odstotka. Povprečna plača se je tako znižala na 2.629,71 evra bruto oziroma 1.653,73 evra neto. Upad januarja ni nič nenavadnega. Povprečne plače so decembra višje zaradi izrednih izplačil – božičnic in nagrad. Bolj je presenetil podatek, da se je povprečna bruto in neto plača decembra na medletni ravni znižala. Povezava do članka.

Slovenija vodi po rasti stroškov dela

Najnovejši podatki o rasti stroškov dela na uro v državah EU kažejo, da se rast pospešuje predvsem v vzhodnoevropskih državah, medtem ko se je na ravni celotne EU nekoliko upočasnila – s 3,4 odstotka v tretjem četrtletju 2025 na 3,2 odstotka v četrtem. Bolgarija in Hrvaška sta še vedno med vodilnimi, tokrat pa je na vrh skočila Slovenija.

V zadnjem četrtletju leta 2025 je Slovenija dosegla izjemno 17,7-odstotno rast, medtem ko je v tretjem četrtletju še beležila le 3,9-odstotno, kar je bilo komaj nad povprečjem EU. Takšnega preskoka ni mogoče pojasniti z običajnimi gospodarskimi trendi. Kaj se skriva za skokom, pišemo v današnjem članku.

Bi posodili denar državi?

V petek je potekel rok za vpis ljudske obveznice. Analizirali smo, kakšni so bili donosi na zadnji avkciji, kako se zakladne menice primerjajo s ponudbo depozitov, kakšne obrestne mere za depozite ponujajo slovenske banke, kako se primerjajo z ljudsko obveznico in kakšna je davčna obravnava zakladnih menic brez INR? Vse o ljudskih obveznicah lahko preberete na povezavi.

Kaj ostaja od iranskega jedrskega programa in zakaj to skrbi svet

Eden od razlogov za napad na Iran naj bi bil njegov jedrski program. Vprašanje jedrskega Irana buri duhove regije in sveta vse od devetdesetih let, čeprav je Teheran večkrat javno izjavil, da je njegov jedrski program namenjen izključno civilni rabi, in zanikal želje po bombi. Kaj vemo o iranskem jedrskem programu?

Kaj bi pomenil vstop Savdske Arabije in Emiratov v vojno proti Iranu

Bogate arabske monarhije Perzijskega zaliva so si desetletja gradile podobo stabilnih, poslovno prijaznih in odprtih destinacij v središču izjemno nestabilne regije. To se je z izraelsko-ameriškim napadom na sosednji Iran spremenilo. Do spremembe v percepciji iranske grožnje prihaja tudi med državami Zalivskega sveta za sodelovanje (GCC), pri čemer prej omenjeni Savdska Arabija in ZAE celo razmišljata, da bi se na strani Izraela in ZDA pridružili vojni proti Islamski republiki.

Mojmir Mrak: 'Kar nekaj kriz smo preživeli v zadnjih časih in verjetno je to še ena, v katero gremo'

Realnost, ki je udarila potem, ko so bili razglašeni zmagovalci volitev, bo kmalu udarila tudi po javnih financah. O tem, koliko nas lahko stane politična negotovost in kako hitro bo nova vlada soočena z neuresničenimi predvolilnimi obljubami, ki jih diktirajo globalne razmere, smo govorili s priznanim ekonomistom, profesorjem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, svetovalcem mnogih vlad in pogosto neslišanim glasom razuma, Mojmirjem Mrakom.

Renault 5 je dobil kimono

Nissan je že leta 2009 predstavil prvo serijsko baterijsko električno vozilo in se z leafom uveljavil kot pionir električne mobilnosti – še preden je v ospredje stopil Elon Musk s Teslo. Sledila so turbulentna leta, katerih posledice znamka čuti še danes. Globalno je Nissan prodal več kot milijon električnih vozil. V okviru strategije Ambition 2030 bodo na trg pošiljali dostopna električna vozila. Prva med temi je nissan micra, ki je zapeljala na slovenske ceste. Kaj prinaša, kakšne prednosti ima in kakšni so načrti in kakšne cene, pišemo na povezavi.

Dividende tudi do 11 odstotkov - past ali priložnost?

Avtomobilska industrija, nekdanji neizpodbitni motor evropskega gospodarstva, preživlja najbolj turbulentno obdobje v sodobni zgodovini. Poglobljena analiza tržnih gibanj v zadnjem letu razkriva, da se spopada z izgubo konkurenčnosti, strateškim tavajočim pristopom k elektrifikaciji in neprimerljivimi geopolitičnimi pritiski. Podatki o enoletnih donosih delnic nakazujejo, da vlagatelji spet množično ocenjujejo prihodnjo vzdržnost tradicionalnih evropskih znamk.

Nepremičnine na aprilskih dražbah

V prihajajočem mesecu se boste na dražbah v stečajnih in izvršilnih postopkih potegovali za več zanimivih nepremičnin. Na slovenskih dražbah bo naprodaj več stanovanj v Ljubljani in okolici, v Kopru in v Kranju. Prečesali smo tudi hrvaške dražbe in izpostavili nekaj zanimivih. Več apartmajev boste lahko dražili v Crikvenici in Novalji na Pagu. Stanovanje bo naprodaj v Malinski na otoku Krku ter hiša v Pulju. Seznam dražb.

Bloomberg

 

Ali zlato izgublja vlogo stabilnega dela portfelja?

Odkar divja vojna v Iranu, kar povzroča rast cen energentov in povečuje možnost gospodarske recesije, je cena zlata in srebra močno padla. Po strmi rasti cene v letu 2025 in doseženem rekordu konec januarja je cena zlata padla za skoraj 20 odstotkov. Kaj se dogaja?

Slovenci sklepajo vse daljše lizinške pogodbe in zamujajo s plačili

Dogajanje na slovenskem trgu osebnih avtomobilov kaže na nadaljnjo rast prodaje. Precej drugačna slika je na trgu lahkih gospodarskih vozil, kjer bi distributerji na leto 2025 najraje pozabili. Analizirali smo dogajanje na trgu slovenskih lizinških hiš. Podatki razkrivajo, katere premičnine so Slovenci najpogosteje financirali, kakšne so bile njihove nabavne in financirane vednosti ter ročnosti lizinških pogodb. Kako dogajanje komentirajo lizinške hiše?

Donos ljudske obveznice boljši od vezave v banki, a že slabši od trga

Ljudska obveznica z 2,6-odstotnim donosom prihaja na trg v trenutku, ko se razmere hitro zaostrujejo – donosnosti na obvezniških trgih rastejo, inflacijska tveganja so vse izrazitejša, obeti za višje obrestne mere pa se krepijo. Kar je še pred nekaj tedni veljalo za solidno ponudbo, je danes pod pritiskom: trg namreč za primerljivo tveganje ponuja več, vprašanje pa je, ali država malim vlagateljem sploh še ponuja dovolj za triletno vezavo prihrankov. Podrobneje na povezavi.

Naftni šok se preliva v plastiko – podražitve prihajajo tudi v Slovenijo

Napetosti na Bližnjem vzhodu vse močneje pretresajo globalne energetske in industrijske tokove. Medtem ko je pozornost javnosti usmerjena predvsem v rast cen nafte, analitiki opozarjajo na širše posledice, ki segajo globoko v petrokemično industrijo – in posledično v skoraj vse segmente sodobnega gospodarstva.

Plastika, ki je ključna sestavina embalaže, potrošniških izdelkov in industrijske proizvodnje, je neposredno odvisna od naftnih derivatov, zato vsak pretres na energetskih trgih hitro odmeva tudi v njenem cenovnem in dobavnem okolju.

(Ne)prijavljene obresti: Furs odpira stare primere

Število napovedi obresti fizičnih oseb se je lani več kot podvojilo, pobrana dohodnina pa skoraj potrojila. Podatki Finančne uprave RS (Furs) kažejo, da so višje obrestne mere – in selitev prihrankov tudi k neobankam – bistveno spremenile vedenje varčevalcev, hkrati pa se je okrepil davčni nadzor.

Kakšna podjetja so najbolj iskana na trgu dela?

Obsežna raziskava med zaposlenimi in iskalci zaposlitve je pokazala spremembo razpoloženja pri izbiri delodajalca; med najpomembnejšimi kriteriji niso več dobri odnosi na delovnem mestu, ampak uspešnost in stabilnost podjetja na trgu. Kriterija "spoštovanje zaposlenih" in "prijetni medsebojni odnosi" sta bila v letih 2023 in 2024 na vrhu lestvice odgovorov posameznikov glede njihove preference pri izbiri delodajalca.

Po novem pa so na vrhu kriteriji "uspešnost na trgu", "kakovostni izdelki in storitve", "dobra referenca za nadaljnjo kariero", "rast in produktivnost podjetja" ter "jasni in ambiciozni cilji". Kako si razlagati premik kriterijev od odnosov do uspešnosti podjetja, pišemo v današnjem članku.

Intervju s predsednico Natašo Pirc Musar

Marčevsko serijo pogovorov z ženskami, ki na različnih področjih soustvarjajo družbo in v njej puščajo pečat, zaključujemo z intervjujem z Natašo Pirc Musar, prvo predsednico v zgodovini samostojne Slovenije. Predsednica spregovori o vse bolj zaostreni geopolitični situaciji ter njenih posledicah za globalno stabilnost, gospodarstvo in migracije.

Gneča na dražbi: Ko se cena hiša več kot podvoji

V četrtek se je kupcem hiš ponudila priložnost v okolici Ljubljane. Na dražbi je bila na voljo hiša dvojček v Domžalah. Spletna dražba je pokazala, da je zanimanje za novejše hiše v okolici Ljubljane precejšnje. Na dražbi hiše v Domžalah se je vnel pravi boj. Nekateri so se nadejali, da za dražbo ne bo zanimanja, vendar so se ušteli. Že po 10 minutah draženja je cena skočila za 150 tisoč evrov. Dražba se je podaljšala 13-krat, oziroma za 26 minut. Koliko dražiteljev se je spopadlo za hišo. Kakšno ceno je dosegla?