Slovenska plačna realnost: 92 odstotkov vseh zavezancev v najnižjih dveh razredih

Davčni podatki razkrivajo precej bolj trezno sliko slovenskih dohodkov, kot jo pogosto dajejo javne razprave o plačah. Čeprav se povprečna bruto plača v Sloveniji giblje okoli 2.536 evrov na mesec, je pri tej ravni ali pod njo verjetno okoli štiri petine vseh dohodninskih zavezancev. Nadpovprečne dohodke ima bistveno manj ljudi, kot se pogosto domneva.

To kaže analiza podatkov o odmeri dohodnine in porazdelitvi zavezancev po dohodninskih razredih. Po teh podatkih je bilo v zadnjem odmernem letu v Sloveniji približno 1,56 milijona zavezancev, povprečni letni dohodek na zavezanca pa je znašal 20.179 evrov, kar pomeni približno 1.680 evrov bruto na mesec.

Ta številka je precej nižja od povprečne plače v državi, ker med zavezanci niso samo zaposleni za polni delovni čas, temveč tudi upokojenci, študenti, delno zaposleni in drugi prejemniki dohodkov.

Večina zavezancev v dveh najnižjih razredih

Struktura dohodnine kaže izrazito koncentracijo zavezancev na spodnjem delu lestvice. V prvem dohodninskem razredu je 57,4 odstotka zavezancev, v drugem razredu pa še 35 odstotkov. To pomeni, da je 92,4 odstotka vseh zavezancev v prvih dveh razredih.

V tretjem razredu, kjer se izraziteje začnejo nadpovprečni dohodki, je le 6,3 odstotka zavezancev. V četrtem razredu jih je 0,8 odstotka, v najvišjem pa 0,5 odstotka. Če gledamo zgolj te podatke, je že jasno, da je svet višjih dohodkov relativno majhen.

Kje je v sistemu povprečna plača

Povprečna bruto plača v Sloveniji je leta 2025 znašala 2.536 evrov, decembra pa 2.791 evrov. Ta raven spada v drugi dohodninski razred, kar pomeni, da povprečna plača ni niti blizu vrha dohodninske lestvice.

Za orientacijo lahko približne meje razredov pretvorimo v bruto in neto plače za tipičnega zaposlenega. Po teh mejah zaposleni v tretji razred preide šele pri približno 3.460 evrih bruto na mesec, v četrti pri približno 6.360 evrih, v najvišji razred pa pri približno 8.900 evrih bruto.

Ključno vprašanje je, koliko ljudi zasluži več kot povprečno plačo. Tega iz podatkov ni mogoče neposredno razbrati, ker drugi davčni razred zajema širok razpon dohodkov. Povprečna plača je namreč znotraj tega razreda, ne ravno na njegovi meji. Zato smo za oceno uporabili model porazdelitev dohodkov.

Če bi bili dohodki znotraj drugega razreda popolnoma enakomerno razporejeni, bi bilo približno 75 odstotkov zavezancev pri povprečni plači ali pod njo, nad povprečjem pa približno 25 odstotkov.

Toda povprečni dohodek drugega razreda znaša približno 2.200 evrov bruto na mesec, kar pomeni, da je večina ljudi v tem razredu bližje spodnji kot zgornji meji. Če to upoštevamo, model pokaže, da je pri povprečni plači ali pod njo okoli 84 odstotkov zavezancev, nad povprečjem pa približno 16 odstotkov. Drugače povedano: nadpovprečno plačo ima verjetno približno vsak šesti Slovenec.

Največ zaslužijo generacije tik pred upokojitvijo

Podatki po starostnih skupinah kažejo tudi jasno karierno dinamiko dohodkov. Najvišje povprečne dohodke imajo zavezanci, stari od 50 do 56 let, kjer povprečni dohodek znaša 27.795 evrov na leto, povprečna dohodnina pa 3.484 evrov.

Na drugem mestu so zavezanci od 30 do 49 let, kjer povprečni dohodek znaša 26.383 evrov, ta skupina pa ustvari tudi največ skupnih dohodkov v državi – 13,04 milijarde evrov.

Po drugi strani imajo zavezanci nad 65 let precej nižje davčno breme. Čeprav so ustvarili 5,5 milijarde evrov dohodkov, so plačali le 102 milijona evrov dohodnine oziroma približno 245 evrov na zavezanca. Razlog so predvsem starostne davčne olajšave, zaradi katerih efektivna davčna stopnja v tej skupini pade na 5,4 odstotka.

Največ davka torej plačujejo zavezanci v srednjih letih, ki imajo tudi najvišje dohodke. Podatki pa kažejo tudi demografske premike. Število zavezancev nad 65 let se je v zadnjem letu povečalo za 9.562, medtem ko se je v starostni skupini od 30 do 49 let zmanjšalo za 4.139 oseb.

Povprečni dohodek na zavezanca se je v letu 2024 povečal v vseh starostnih skupinah. Najizrazitejša rast povprečnega dohodka je bila zabeležena v starostni skupini od 57 do 65 let, kjer se je povečal za 8,6 odstotka, sledili so zavezanci nad 65 let, kjer so se povečali za 7,8 odstotka.

Največ zavezancev je imelo priznano splošno olajšavo 95,5 odstotka vseh oziroma 1.486.773, v skupnem znesku 11,84 milijarde evrov. Med osebnimi olajšavami prevladuje:

• osebna olajšava za starost nad 70 let, priznano jo je imelo petina zavezancev oziroma 315.191, v primerjavi z letom

2023 se je število zavezancev povečalo za 6,4 odstotka, ko jih je bilo 304.879; 

• posebna olajšava za vzdrževane družinske člane, ki jo je koristila dobra petina zavezancev oziroma 324.470;

• posebna osebna olajšava za mlade do 29. leta za dohodke iz delovnega razmerja, ki jo je koristilo 7,8 odstotka

• upokojenska olajšava v obliki zmanjšanja dohodnine za 13,5 odstotka odmerjene pokojnine se je upoštevala pri 19 odstotkov zavezancih v znesku 378,5 milijona evrov in je bilo glede na leto 2023 skoraj 15 odstotkov zavezancev več.

Povprečna splošna olajšava je bila v povprečju priznana v vrednosti 7.966 evrov, saj je bila lahko zavezancem z nizkimi dohodki priznana tudi dodatna splošna olajšava, ki je bila v letu 2024 za vse dohodke do vrednosti 16 tisoč evrov določena linearno glede na skupne dohodke.

Predpostavke analize: Pri pretvorbi davčnih razredov v bruto in neto plače so bile uporabljene naslednje predpostavke: gre za zaposlenega za polni delovni čas, prejema 12 plač na leto, ima samo dohodek iz zaposlitve, nima vzdrževanih družinskih članov, upoštevana je splošna davčna olajšava, upoštevani so prispevki zaposlenega (22,1 odstotka bruto plače), model predstavlja povprečno odraslo osebo brez otrok in brez dodatnih davčnih olajšav. Zaradi različnih olajšav, dodatnih dohodkov ali družinskih okoliščin lahko posamezne neto plače od teh ocen odstopajo.