(Ne)prijavljene obresti: Furs odpira stare primere, odmeril že za skoraj milijon evrov dohodnine

Število napovedi obresti fizičnih oseb se je lani več kot podvojilo, pobrana dohodnina pa skoraj potrojila. Podatki Finančne uprave RS (Furs) kažejo, da so višje obrestne mere – in selitev prihrankov tudi k neobankam – bistveno spremenile vedenje varčevalcev, hkrati pa se je okrepil davčni nadzor.

V odmernem letu 2024 je bilo število vloženih napovedi za odmero dohodnine od drugih obresti za kar 101 odstotek višje kot leto prej. Zaradi tega je bil znesek odmerjene dohodnine od drugih obresti bistveno višji glede na predhodno leto (indeks 293,5), čeprav se davčna stopnja ni spreminjala.

Ključni razlog za takšno rast je kombinacija višjih obrestnih mer in širjenja ponudbe obrestovanih računov, zlasti pri tujih ponudnikih. Furs izpostavlja, da se je število napovedi za obresti na depozite – tako pri slovenskih kot tujih bankah – povečalo za 160 odstotkov, število zavezancev, ki so vložili napovedi za obresti na denarne depozite, pa celo za več kot 260 odstotkov. Posledično se je znesek odmerjenega davka iz tega naslova povečal za 147 odstotkov.

Prihodki države iz obdavčitve kapitala, dividend, obresti in najemnin so leta 2025 dosegli 405,4 milijona evrov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej (346,4 milijona evrov) in skoraj 43 odstotkov več kot leta 2023. Najizrazitejšo rast so zabeležile obresti, kjer je pobrana dohodnina zrasla s 15,6 milijona evrov v letu 2024 na 23,5 milijona evrov v letu 2025, kar pomeni 50,8-odstotno povečanje. 

Tudi dohodnina od dividend se je močno povečala, in sicer s 180,2 na 222,9 milijona evrov oziroma za skoraj četrtino, s čimer ostajajo največji posamezni vir teh prihodkov. Prihodki iz oddajanja premoženja v najem so narasli na 89,4 milijona evrov oziroma za desetino, medtem ko so prihodki iz kapitalskih dobičkov pri vrednostnih papirjih upadli za 7,2 odstotka na 43,7 milijona evrov. 

Skupno so ti prihodki od dohodnine od dobička iz kapitala, dividend, obresti in najema v letu 2025 zajemali približno 1,5 odstotka vseh javnofinančnih prihodkov.

Neobanke in višje obresti spreminjajo sliko varčevanja

Rast ni presenetljiva. Po letih skoraj ničelnih obresti so banke in zlasti neobanke v letu 2024 začele ponujati opazno višje donose na denar. To je spodbudilo varčevalce, da sredstva aktivneje razporejajo – pogosto tudi čez mejo. 

Kot pojasnjujejo v letnem poročilu Fursa: "Razlog je, da so se dvignile obrestne mere, po katerih se obrestujejo denarni depoziti pri bankah in hranilnicah, in da je večje število davčnih zavezancev, ki prosta denarna sredstva nakazujejo na račune neobank, ki prav tako ponujajo obrestovanje denarnih sredstev po višjih obrestnih merah."

 

Prav to pa pomeni večjo davčno obveznost, saj morajo rezidenti Slovenije obresti iz tujine prijaviti sami. Povečano število napovedi tako odraža tudi večjo davčno disciplino. Obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah (v Sloveniji in EU) do skupne vrednosti tisoč evrov letno niso obdavčene, kar določa Zakon o dohodnini. To pomeni, da se davek plača le od presežka nad tem zneskom, vendar se v ta limit vštevajo vse obresti – tako iz depozitov kot tudi iz drugih finančnih naložb. 

Podatki jasno kažejo, da so bile depozitne obrestne mere v Sloveniji vse leto 2024 občutno nižje kot v evrskem območju. Povprečna kratkoročna obrestna mera se je gibala od 1,3 do 1,5 odstotka, medtem ko je bila v evrskem območju večinoma nad tremi odstotki, torej približno dvakrat višja. Podobno velja za dolgoročne depozite: slovenske banke so ponujale od 2,25 do 2,56 odstotka, v evrskem območju pa od 2,7 do 3,2 odstotka.

Trend je bil vse leto relativno stabilen, z rahlim vrhom obrestnih mer v drugi polovici leta, nato pa postopnim zniževanjem proti koncu leta. To pomeni, da so gospodinjstva v letu 2024 sicer prvič po dolgem obdobju ponovno prejemala opaznejše obresti, vendar so te ostajale bistveno pod ravnmi, ki so jih lahko dosegla na tujih trgih ali pri alternativnih ponudnikih. Prav ta razkorak je eden ključnih razlogov za povečano selitev prihrankov in posledično rast prijavljenih obresti, ki jo zaznava Furs.

Furs odpira stare primere

Finančna uprava je ob tem v letu 2025 dodatno odmerjala dohodnino tudi za pretekla leta. Za 523 zavezancev je odmerila davek od drugih obresti v skupni vrednosti 782.555 evrov, še za 240 zavezancev pa za obresti na depozite v vrednosti 118.332 evrov. V teh primerih postopki še niso povsem zaključeni, saj potekajo ugotovitveni postopki ali pa so bile napovedi vložene naknadno.

Podatki kažejo, da Furs aktivno preverja skladnost prijavljenih obresti z informacijami, ki jih prejema iz tujine. Pri tem ima ključno vlogo mednarodna izmenjava podatkov o finančnih računih. Slovenski davčni organi avtomatično prejemajo podatke o računih slovenskih rezidentov v tujini, podobno kot domače banke poročajo o tujih rezidentih.

Pri Fursu poudarjajo, da pri teh podatkih kljub nekaterim pomislekom iz prakse niso zaznali večjih sistemskih napak. "Ocenjujemo, da so podatki kakovostni," pravijo in dodajajo, da so finančne institucije odgovorne za pravilnost poročanja. "Pri vodenju ugotovitvenih postopkov davčni organ ni zaznal bistvenih napak pri poročanju bank iz tujine," so še zapisali.

Zanimalo nas je še, ali so zaradi razlikovanja podatkov izrekli kakšno globo? "Statističnih podatkov zgolj po teh kriterijih žal nimamo zbranih," so odgovorili s Fursa.