Prvič v 17 letih v Sloveniji upadle decembrske plače, in to kljub zimskemu regresu - kje so razlogi

Statistični urad (Surs) je v petek objavil podatke o povprečnih plačah v januarju. Podatki so pokazali, da se je povprečna bruto plača za januar znižala nominalno za 5,8 odstotka, realno pa za 5,3 odstotka. Povprečna plača se je tako znižala na 2.629,71 evra bruto oziroma 1.653,73 evra neto. Upad januarja ni nič nenavadnega. Povprečne plače so decembra višje zaradi izrednih izplačil – božičnic in nagrad.

Povprečna decembrska plača medletno upadla

Bolj je presenetil podatek, da se je povprečna bruto in neto plača decembra na medletni ravni znižala. To pomeni, da je bila povprečna plača decembra 2025 nižja kot decembra 2024. Podatek je toliko bolj presenetljiv, če upoštevamo, da je novembra vlada sprejela zakon o pravici do zimskega regresa, s katero je božičnica postala nova delovnopravna pravica. Podjetja so zimski regres v višini 638,86 evra morala izplačati najpozneje do 18. decembra.

Kljub izplačilu zimskega regresa je decembra povprečna bruto plača medletno zdrsnila za 0,46 odstotka, z 2.804 na 2.791 evrov. Povprečna neto plača je decembra 2025 upadla za 3,1 odstotka (s 1.825,80 na 1.769,20 evra).

Decembrska plača se na medletni ravni zelo redko zniža, kažejo podatki Sursa. Bruto plača se je znižala le še leta 2012. Pri povprečni neto plači pa je decembra prišlo do prvega upada v zadnjih 17 letih.

Gospodarstvu zmanjkuje manevrskega prostora

O možnih razlogih za upad smo vprašali ekonomista in rednega profesorja na Ekonomski fakulteti Bogomirja Kovača. Pravi, da je podatek delno presenetljiv, odgovor pa morda nekoliko manj. Dodaja, da so možni trije odgovori, in poudarja, da je razlika znotraj statistične napake in iz tega ne moremo določiti niti jasnih ločnic niti trenda.

''Plače so začele zaostajati, ker v prevladujočem gospodarskem sektorju zmanjkuje manevrskega prostora za njihovo zviševanje kljub višjim plačam javnega sektorja, ki so začele veljati v letu 2025.'' Podatki so pokazali, da so plače v zasebnem sektorju v letu 2025 upadle, medtem ko so v javnem zrasle.

So bila uspešnejša podjetja decembra bolj zadržana?

''Vladna decembrska obvezna božičnica je porazdelila izplačila in stroške na vse udeležence, kar pomeni, da so (če izločimo druge dejavnike) bogatejše družbe decembra 2024 izplačevale višje božičnice zaradi davčnih ugodnosti in večjih rasti (BDP, inflacija), lani pa so sprejele opredelitev vlade in ostale bolj zadržane pri izplačilih,'' ocenjuje. Spomnimo, rast bruto domačega proizvoda (BDP) je bila v letu 2024 1,7-odstotna, v letu 2025 pa se je upočasnila na 1,1 odstotka.

Kovač opozarja na previdnost v interpretaciji. Med kompleksnejšimi vzroki omenja prerazdelitve plač med zasebnim in javnim sektorjem in notranjo porazdelitev med družbami z velikimi dobički in onimi z manjšimi ali celo brez, kjer se je "božičnica" zajedla v strukturo plač. Ne izključuje nižjih plač niti relativno nižjih izplačil najbolj dobičkonosnih družb.