Divja nihanja cene – ali zlato izgublja vlogo stabilnega dela portfelja?

Odkar divja vojna v Iranu, kar povzroča rast cen energentov in povečuje možnost gospodarske recesije, je cena zlata in srebra močno padla. Po strmi rasti cene v letu 2025 in doseženem rekordu konec januarja je cena zlata padla za skoraj 20 odstotkov.

Ali zlato izgublja vlogo varnega in stabilnega sredstva v naložbenem portfelju?

"Vloga zlata v portfeljih ostaja nespremenjena. Drži pa, da smo bili predvsem na začetku leta priča izraziti rasti, ki je bila verjetno deloma posledica preusmerjanja kapitala iz bolj tveganih regij, kot so Iran, širši Bližnji vzhod in deloma tudi Kitajska," je za Bloomberg Adria odgovoril analitik Ilirike Lojze Kozole. 

"Zlato je treba razumeti kot naložbo, ki se obnaša skladno s tokovi kapitala. V določenih obdobjih se lahko večji del sredstev skoncentrira v tej naložbi, kar vodi v hitrejšo rast, ki pa ji pogosto sledi tudi korekcija," pravi Kozole.

Trenutno je zaradi Irana šok na širšem energetskem področju dominanten dejavnik, kot meni Kozole. Konflikt je dvignil cene energije, inflacijska pričakovanja in posledično tudi pričakovanja glede višjih obrestnih mer, kar deluje negativno na zlato.

Ob tem v ospredje stopi tudi likvidnostni vidik: ob povečani volatilnosti in padcih na drugih trgih se sprožajo t. i. margin call (zahteve po dopolnitvah kritja, op. p), zato vlagatelji prodajajo najbolj likvidne pozicije in zlato je pogosto med prvimi, pojasnjuje Lojze Kozole.

"Zlato ne pade zato, ker bi izgubilo svojo funkcijo, temveč zato, ker v določenih trenutkih postane vir likvidnosti."

''Poleg tega se je že v začetku leta precej kapitala 'zaletelo' v zlato, nato pa je skok cen nafte marsikomu porušil postavljene strategije in sprožil prilagoditve portfeljev,'' še pravi Kozole.

Kadarkoli se v svetu zgodi nenaden dogodek, kot je sedanja vojna v Iranu, inštitucije in skladi prodajajo likvidne zadeve, da rešujejo druge, manj likvidne dele porfeljev, pa je za Bloomberg Adria pojasnil Tilen Šarlah iz podjetja Acex.

"Gre za v beg v dolarje," je povedal Šarlah, s katerim so vlagatelji povečali svojo likvidnost, da so lahko reševali zahteve po dopolnitvah kritja pri drugih pozicijah.

Sistemska vloga zlata Ena od ključnih lastnosti zlata je, da tu ni tveganja nasprotne stranke, poudarja analitik Ilirike Lojze Kozole. "Države ali posameznike lahko izključijo iz finančnega sistema (na primr omrežja SWIFT), vendar fizičnega zlata ne morejo 'odklopiti'. Prav tako ima zlato po Baselskih pravilih status visokokakovostnega kapitala (Tier 1), kar dodatno potrjuje njegovo sistemsko vlogo."  Rast cene zlata v zadnjih letih so povzročile tudi centralne banke, ki zlato kopičijo v svojih rezervah. Kot smo pisali, je zlato lani po dolgem času kupila tudi Banka Slovenije.

Cena zlata se je v ponedeljek spustila vse do 4.100 dolarjev za unčo, nato pa zabeležila rast do 4.450 dolarjev za unčo. V enem dnevu je cena zlata tako zanihala za slabih devet odstotkov.

Za desetino je včeraj zanihala tudi cena srebra; z 69,66 dolarja za unčo se je spustila na 61,3 dolarja na unčo, nato pa znova zrasla na 69,7 dolarja za unčo.

Včerajšnji obrat cen navzgor je sledil izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo preložil napade na iranske energetske objekte, potem ko so stekli pogovori o končanju vojne med ZDA in Iranom. Izjava je povzročila velika nihanja na trgih, vključno s padcem cene nafte za 13 odstotkov.

Višje so obresti, manj privlačno je zlato

Zlato je pred vnovično rastjo cene zabeležilo največji tedenski padec cene zlata po letu 1983, navaja Bloomberg.

Poleg omenjenega bega v gotovino cena zlata in srebra pada zaradi pričakovanih dvigov obrestnih mer centralnih bank, s katerimi bi se te odzvale na dvig inflacije zaradi višjih cen energije. Zlato, ki ne prinaša obrestnih prihodkov, kot na primer državne obveznice, je v obdobju višjih obrestnih manj privlačna naložba.

Cena zlata je konec prejšnjega leta znašala 4.319,37 dolarja za unčo, nato pa uprizorila hitro rast do zgodovinsko najvišje vrednosti 5.595 dolarjev za unčo. Trenutno trguje okoli vrednosti 4.400 dolarjev za unčo. Še v začetku leta 2025 je cena znašala 2.640 dolarjev za unčo, kar pomeni, da je cena v letu 2025 zrasla za 64 odstotkov.

Kaj kažejo napovedi za cene zlata do konca leta?

Ameriška banka JP Morgan meni, da bo cena še zrasla – ciljno ceno ob koncu leta 2026 so postavili pri 6.000 do 6.300 dolarjev za unčo.

"Kombinacija zgodovinskega vzpona in izjemne volatilnosti bi lahko povzročila dvom o smiselnosti vlaganja v zlato danes. Kljub temu ostajamo odločno bikovski glede zlata v letu 2026 in smo nedavno svojo napoved zvišali na razpon med 6.000 in 6.300 dolarji za unčo," so zapisali v analizi, objavljeni februarja.

"Nedavna razprodaja je lahko potencialna vstopna točka za dolgoročne vlagatelje, obenem pa vidimo možnost nadaljnjega dviga, saj vlagatelji iščejo diverzifikacijo izpostavljenosti do dolarja, zaščito pred geopolitičnimi tveganji in zavarovanje pred nepričakovanimi inflacijskimi presenečenji," piše v povzetku analize.

"Če pogledamo vse tri pretekle cikle gospodarskih šokov – v letih 2008, 2020 in 2022 –, je zlato sprva padlo, saj so se trgi odzivali na tok novic, vlagatelji pa so praviloma prodajali sredstva, da bi držali ameriški dolar," je za Bloomberg dejal David Wilson, direktor strategije za surovine pri BNP Paribas, in dodal, da je vsem trem obdobjem sledil trajnejši vzpon cen.