Najnovejši podatki o rasti stroškov dela na uro v državah EU kažejo, da se rast pospešuje predvsem v vzhodnoevropskih državah, medtem ko se je na ravni celotne EU nekoliko upočasnila – s 3,4 odstotka v tretjem četrtletju 2025 na 3,2 odstotka v četrtem. Bolgarija in Hrvaška sta še vedno med vodilnimi, tokrat pa je na vrh skočila Slovenija.
V zadnjem četrtletju leta je Slovenija dosegla izjemno 17,7-odstotno rast, medtem ko je v tretjem četrtletju še beležila le 3,9-odstotno, kar je bilo komaj nad povprečjem EU. Takšnega preskoka ni mogoče pojasniti z običajnimi gospodarskimi trendi.
Razlog je novi zakon, ki je začel veljati 20. novembra lani. Uvaja obvezno božičnico (ali zimski regres), ki jo morajo delodajalci izplačevati vsem zaposlenim tako v javnem kot zasebnem sektorju. Gre za trajno zakonsko obveznost, ki bo veljala tudi v prihodnjih letih.
Višina dodatka je določena na polovico bruto minimalne plače, ki je lani znašala 639 evrov. Izplačilo je oproščeno davkov in prispevkov. Delodajalci s finančnimi težavami jo lahko izplačajo do 31. marca naslednjega leta, in sicer le v višini ene osmine bruto minimalne plače.
Uvedba božičnice je v Sloveniji močno povečala stroške dela
Rast stroška plače na uro dela je širši pokazatelj rasti bruto plač, saj vanj poleg osnovne plače sodijo še nadure, bonusi, regresi in podobni dodatki. Eden od teh je tudi božičnica.
To pojasnjuje, zakaj je Slovenija tako hitro priplezala na prvo mesto v EU po rasti stroška plače na uro dela. Velik del 17,7-odstotne rasti izhaja iz nove zakonske obveznosti izplačila božičnice, medtem ko se je dejanski strošek ure same bruto plače verjetno premikal le malo drugače kot v tretjem četrtletju, ko je znašal 3,9 odstotka.
Gre za začasen statistični skok, ki bo v prvem četrtletju 2026 že izzvenel, ko se bo rast vrnila na svoj običajni dolgoročni trend. Kljub temu pa rast plač v Sloveniji v zadnjih letih ni razočarala. Od začetka leta 2020 je večinoma presegala povprečje EU, čeprav ga znižujejo največja gospodarstva, Nemčija, Italija in Francija. Ta od leta 2020 beležijo nižjo rast plač kot države Vzhodne Evrope, hkrati pa imajo tudi nižjo skupno inflacijo.
Konvergenca vzhoda in zahoda
Če pogledamo celotno Evropo, je jasno, da se plače v Srednji in Vzhodni Evropi počasi približujejo ravni zahodnih držav. Od leta 2020 so Bolgarija, Madžarska, Hrvaška, Litva, Poljska, Latvija in Estonija zabeležile rast stroška plače na uro od 50 do 90 odstotkov, medtem ko je rast v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji znašala le od 10 do 20 odstotkov.
Za Slovenijo podatki za zadnje četrtletje 2025 kažejo 54,8-odstotno rast, a ta številka je zaradi uvedbe obvezne božičnice močno napihnjena. Če pogledamo podatke pred vplivom novega zakona, torej iz tretjega četrtletja, je dejanska rast znašala 34,1 odstotka. To pomeni, da se je Slovenija najrazvitejšim državam EU sicer približevala počasneje, a konvergenca je vendarle potekala. Plače v Sloveniji so bile že pred tem višje in relativno blizu plačam v Nemčiji, Franciji, Španiji in Italiji.
Treba je upoštevati tudi hitro rast cen v Srednji in Vzhodni Evropi. Kljub temu učinek približevanja plač ostaja, čeprav je realna rast plač manjša, kot kaže rast stroška plače na uro glede na leto 2020. To še zlasti velja za Madžarsko, Estonijo, Litvo in Latvijo, kjer je inflacija večji del nominalne rasti plač izničila.
V zadnjem četrtletju 2024 je rast stroška bruto plače na uro v Sloveniji znašala 69,1 odstotka glede na povprečje leta 2020, kar se dobro ujema s podatki Državnega statističnega zavoda (DZS) o rasti bruto plač v istem obdobju. Kumulativna inflacija je po podatkih DZS od januarja 2021 do decembra 2025 znašala 33 odstotkov. Če združimo podatke o rasti stroška bruto plače na uro oziroma povprečne bruto plače in kumulativne inflacije, je realna rast bruto plače v Sloveniji glede na leto 2020 znašala približno 35 odstotkov.
Dobro leto za Hrvaško in Slovenijo
Na koncu lahko tako Hrvaška kot Slovenija ocenita postpandemično obdobje kot uspešno. Hrvaška je dosegla eno največjih kumulativnih stopenj rasti BDP v EU in višjo rast realnih plač, a je izhajala z bistveno nižje ravni. Slovenija je prav tako naredila pomemben napredek, čeprav višje obdavčenje plač nekoliko popači primerjavo.
Če pogledamo kupno moč povprečne neto plače, Hrvaška Slovenijo celo prekaša. To je posledica višjih davkov in prispevkov v Sloveniji, predvsem pri višjih plačah, ter nekoliko nižjih življenjskih stroškov na Hrvaškem. Hiter skok stroška plače na uro konec leta 2025 v Sloveniji pa pokaže, kako lahko spremembe zakonodaje močno vplivajo na makroekonomske kazalnike in dolgoročne trende.
Podoben, a dolgoročen učinek imajo tudi davki in prispevki. Neto plača ne pokaže pravega stroška dela, saj del, ki ga plača delodajalec, država samodejno pobere v obliki davkov in prispevkov.
Kljub temu se obe državi zagotovo približujeta najrazvitejšim državam EU. Če pogledamo realno individualno porabo (AIC), je Hrvaška z 68 odstotki povprečja EU v letu 2019 zrasla na 78 odstotkov v letu 2024, Slovenija pa z 81 odstotkov na 85 odstotkov. To so rezultati, s katerimi sta obe državi lahko zadovoljni.
.webp){kind=icon}
