Mojmir Mrak: Kar nekaj kriz smo preživeli v zadnjih časih in verjetno je to še ena, v katero se podajamo

Realnost, ki je udarila, potem ko so bili razglašeni zmagovalci volitev, bo kmalu udarila tudi po javnih financah. Izjemno negotove geopolitične razmere, ki bi lahko gospodarstva po svetu pahnile v recesijo in ogrozile javnofinančne razmere, zahtevajo stabilno in trdno vlado. Vsak dan čakanja na to pa izgubljamo ... 

O tem, koliko nas lahko stane politična negotovost in kako hitro bo nova vlada soočena z neuresničenimi predvolilnimi obljubami, ki jih diktirajo globalne razmere, smo govorili s priznanim ekonomistom, profesorjem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, svetovalcem številnih vlad in pogosto neslišanim glasom razuma, Mojmirjem Mrakom.

Med predvolilno kampanjo smo slišali veliko obljub. Kaj bo po vašem mnenju dejansko sploh lahko uresničeno?

Kampanja je pač kampanja. Ko je volitev konec, je treba sesti in videti, kaj ter kako to uresničiti. Trenutne razmere so vsaj zaradi dveh zadev zelo zapletene. Ena so trenutne geopolitične razmere. Tudi če bi bilo vse drugo v redu, je to kar precejšnja težava. Druga so ti rezultati, ki dajejo občutek, da bo precej težko sestaviti trdno koalicijo. V negotovih časih imeti negotovo vlado pa ni nekaj, kar bi si želeli.

In ko to postavimo v ekonomske okvirje, kaj vas morda najbolj skrbi po volitvah, z ekonomskega stališča?

Zagotovo bi bilo dobro, da je vlada čim hitreje sestavljena in da bi bila kolikor toliko močna. Mislim, da je tako eno kot drugo nerealno ali pa le malo realno, tako da bo verjetno do oblikovanja nove vlade preteklo kar nekaj časa.

Upam, da bodo pri sestavljanju vlade vsaj naredili konsistenten program, ki ga bo treba tudi javnofinančno jasno ovrednotiti. Letošnji proračun – kot smo opozarjali že pred volitvami – je pripravljen na podlagi dvoodstotne gospodarske rasti, ki je bila predvidena lansko jesen. To je v tej situaciji verjetno še toliko manj realno, kot je bilo pred vojno v Iranu. Gotovo bo treba na novo pregledati javne finance in verjetno narediti rebalans. Prej bo to narejeno, bolje bo. To ne pomeni, da imamo hude likvidnostne probleme. Nimamo jih; a dlje se bo to odlagalo, bolj drastično bo treba potem vse spremeniti od tistega trenutka dalje.

Sestavljanje vlade bi lahko trajalo tudi tri mesece. Imamo toliko časa?  

Kot sem rekel, je likvidnostna situacija zaenkrat taka, da ga imamo. A to pomeni, da se bodo rezerve precej zmanjšale in se bo pozneje treba bolj drastično lotiti stvari, tako da upam, da se bo to uredilo prej.

Kaj pričakujete od gospodarskega ministra? Tudi kakšen bo moral biti prihodnji minister?

Kot smo videli v prejšnji vladi, sam gospodarski minister ni dovoljšnje zagotovilo, da bi gospodarstvo imelo takšno vlogo, kot bi jo moralo imeti. Prejšnja vlada je, kot je podaril tudi premier, prvi mandat zastavila kot socialni mandat, drugi pa naj bi bil bolj gospodarski. Menim, da je bilo to narejeno pod pritiskom, ker je bilo gospodarstvo izrazito nezadovoljno s sodelovanjem s prejšnjo vlado. Pri tem ne omenjam gospodarskega ministra, ki je imel neko težo; gre za orientacijo vlade kot celote, ki je ključnega pomena.

Opažam zavedanje, da je treba v gospodarstvu narediti več, kot je bilo narejeno v prejšnji vladi. To zavedanje opažam tudi v Svobodi, tako da pričakujem spremembe, in skrajni čas je, da se te res zgodijo. Res pa je tudi, da je čas zdaj bolj zoprn, kot je bil pred letom ali dvema, ko je bilo na to temo podanih precej opozoril, vendar je bila politična odločitev politično drugačna.

Ko govorimo o trenutnem času, kakšno inflacijo pričakujete zaradi vsega, kar se dogaja? Kako močno bo – in kdaj – to pljusknilo na slovenske potrošnike in tudi celotno gospodarstvo?

To je tema, ki bistveno presega Slovenije. Odvisno je od tega, kaj se bo dogajalo v Iranu in ali se bo nestabilnost na Bližnjem vzhodu nadaljevala ali stopnjevala. Jasno je, da lahko pričakujemo višjo inflacijo, in to ne samo zaradi energentov. To pa se bo potem zelo hitro prenašalo preko prehranske verige naprej.

Centralne banke so postale previdnejše, kar je logično, saj so se razmere toliko spremenile, da tisto, kar si predvideval pred dvema mesecema, preprosto ni več realno. Takrat je bilo predvideno, da se bodo obrestne mere znižale tudi letos. Ta diskusija je zdaj ad acta. Bolj realno je pričakovati, da bo prišlo do povečevanja obrestnih mer v kontekstu pritiska na inflacijo. To je povezano drugo z drugim. Ne bi pa želel strašiti, kajti to ni veliko odvisno od nas. Za nas je ključno, da čim prej postavimo stabilno vlado, ki se bo lahko soočala s temi zelo negotovimi mednarodnimi okoliščinami. Če v takšnih okoliščinah nimaš stabilne vlade ali imaš vlado, ki opravlja le tekoče posle, je tako, kot bi bil slep v predoru.

Visoki odhodki so nekako omogočali tudi več socialne blaginje, videli smo tudi razne predvolilne bombončke. Tudi dvige plač v javnem sektorju. So to zadeve, ki se jim bomo mogoče morali odreči v prihodnje?

Odvisno od tega, kaj se bo dogajalo. Če bi bile mednarodne razmere normalne, bi se dalo narediti korekcije na neboleč način. Če je gospodarska rast dobra, prestrukturiranje izvajaš tako, da nekaterim ne povečuješ, drugim pa povečuješ - in s tem strukturno urejaš. Če gospodarske rasti ni ali celo pada, pa prestrukturiranje pomeni rezanje na enem delu, da lahko prestaviš na drugi del.

Upam, da se bo mednarodna situacija toliko umirila, da bomo lahko imeli relativno normalno gospodarsko rast. Če se bodo razmere premaknile v negativni smeri, bo temu treba zelo jasno prilagoditi javne finance, in to je tisto, o čemer sem govoril pred časom.

Če imaš pri dvoodstotni gospodarski rasti v normalnih razmerah triodstotni javnofinančni proračunski primanjkljaj, je to pač hoja po robu. Če bo gospodarska rast na približno tej ravni ali blizu tega, bomo lahko s tega roba sestopili brez velikih težav. Sicer bodo morda potrebne večje prilagoditve.

Zanimivo je bilo, da smo v predvolilni kampanji poslušali izključno o davkih, ko se je govorilo o javnih financah. O odhodkovni strani tako rekoč ni nihče govoril, kar je logično, saj je šlo za predvolilno zgodbo, a verjetno bodo zdaj morali sesti in se pogovoriti tudi o odhodkovni strani financ, kar je lahko boleče, saj bo morda zahtevalo prestrukturiranje.

Se vam zdi, da je imela ta vlada jasno vizijo razvoja gospodarstva in javnih financ?

Že s komentarji, ki sem jih dal, je bilo moje stališče povsem jasno. Tudi javno sem večkrat povedal, da odhajajoča vlada preprosto ni vzpostavila delovnega dialoga z gospodarstvom. Ne rečem, da ni bilo kontaktov. Ti so bili, a niso se zares pogovarjali. Govorili so, a se niso slišali. V zadnjem obdobju je bilo javno priznano in tudi napovedano, da bo v naslednjem obdobju več pozornosti namenjene gospodarstvu, ker je jasno, da se lahko čuti, da ni bilo ravnotežja. Bila pa je to očitno politična odločitev, da je treba v prvem mandatu urediti socialni del, gospodarstvo pa so malo zanemarili.

Kakšnih napak si torej zdaj v tem trenutku ne smejo več privoščiti? Boste – če vas povabijo – sodelovali z novo vlado?

To bomo videli v prihodnosti. Moje izkušnje s tovrstnimi sodelovanji v raznih strateških svetih niso bile dobre, ker sem imel pogosto občutek – če se izrazim s prispodobo – da psi lajajo in karavana gre dalje, te vloge pa si zagotovo ne želim ponovno imeti.

Pa napake, ki jih ne smejo ponoviti?

Mednarodne razmere so danes toliko bolj zapletene, da preprosto ne bomo mogli meriti z enakimi vatli, kot smo počeli v mandatu prejšnje vlade. Druge razmere in tudi metri za ocenjevanje bodo precej drugačni, kot so bili v preteklosti. Mislim, da ne bo ravno veliko možnosti, da bi imeli normalne razmere in potem le postavljali prioritete. Bojim se, da nam bodo te prioritete dane od zunaj in boš moral v teh razmerah plavati. Kar nekaj kriz smo preživeli v zadnjih časih in verjetno je to še ena, v katero se podajamo.