Naftni šok se preliva v plastiko – podražitve prihajajo tudi v Slovenijo

Napetosti na Bližnjem vzhodu vse močneje pretresajo globalne energetske in industrijske tokove. Medtem ko je pozornost javnosti usmerjena predvsem v rast cen nafte, analitiki opozarjajo na širše posledice, ki segajo globoko v petrokemično industrijo – in posledično v skoraj vse segmente sodobnega gospodarstva. Plastika, ki je ključna sestavina embalaže, potrošniških izdelkov in industrijske proizvodnje, je neposredno odvisna od naftnih derivatov, zato vsak pretres na energetskih trgih hitro odmeva tudi v njenem cenovnem in dobavnem okolju.

Že prvi znaki motenj v dobavnih verigah in zmanjšane proizvodnje v nekaterih regijah nakazujejo, da bi se pritisk na cene lahko še okrepil. Ker so polimeri, kot sta polietilen in polipropilen, osnova za širok spekter izdelkov – od hrane in pijače do avtomobilov in elektronike – bi se lahko vpliv trenutne krize razširil precej hitreje in širše, kot se je sprva pričakovalo.

Cene ključnih plastičnih surovin so se v zadnjih mesecih izrazito zvišale. Po podatkih Bloomberga je cena etilena, ene ključnih surovin za proizvodnjo plastike, marca dosegla najvišjo raven v več kot letu dni, kar nakazuje na vse večje pritiske v dobavnih verigah.

Polipropilen, eden najbolj razširjenih polimerov, se je glede na podatke Trading Economics, Business Analytiq in analize IMARC Group od konca leta 2025 do marca letos podražil za približno petino – z ravni okoli 980 dolarjev na tono na približno 1.190 dolarjev, kar pomeni približno 21-odstotno rast.

Podoben pritisk je opazen tudi pri polietilenu, zlasti nizkogostotnem, ki je ključen za embalažo. Cene se med regijami precej razlikujejo – v Severni Ameriki so okoli 1.220 dolarjev na tono, v Evropi bistveno višje, približno 1.770 dolarjev, medtem ko na Bližnjem vzhodu ostajajo nižje, okoli 1.100 dolarjev na tono.

Razlike v cenah med regijami so posledica več dejavnikov, med drugim različnih energetskih stroškov, transporta in logistike, lokalnega razmerja med ponudbo in povpraševanjem ter dostopa do ključnih petrokemičnih surovin, kot je etilen. Vsaka podražitev polietilena in polipropilena se neposredno odraža tudi v cenah končnih izdelkov, kar vpliva na celotno dobavno verigo.

Slovenijo dosegajo logistični šoki, podražitev plastike vse bližje

Slovenija večino polipropilena uvaža iz evropskih držav, predvsem Italije, Nemčije in Madžarske, kažejo podatki o mednarodni trgovini. Hkrati država ostaja močno odvisna od uvoza plastike, ki presega dve milijardi dolarjev letno, kar pomeni, da ni odporna proti globalnim cenovnim pretresom.

Na razmere v dobavnih verigah tako opozarjajo v podjetju Plastika Skaza, enem večjih slovenskih proizvajalcev plastičnih izdelkov in industrijskih komponent. Na vprašanje o vplivu trenutnih razmer pravijo, da se spremembe za zdaj najbolj poznajo pri logistiki in dobavi surovin.

"Nekatere transportne poti so bile začasno prekinjene ali preusmerjene, zaradi česar so se dobavni roki za določene materiale podaljšali tudi za približno tri do štiri tedne. Pri nekaterih azijskih proizvajalcih osnovnih materialov, ki imajo tudi evropske izpostave, je prišlo celo do začasne zaustavitve sprejemanja novih naročil, kar dodatno povečuje negotovost na trgu surovin," pojasnjuje Niko Medved, pomočnik generalnega direktorja Skaze.

V Plastiki Skaza ob tem poudarjajo, da se neposreden pritisk na cene surovin za zdaj še ni v celoti prelil v njihove nabavne stroške, vendar pričakujejo, da se bo to kmalu spremenilo. "Najbolj relevantni za nas so materiali, kot so polikarbonat (PC), polistiren (PS), poliamid (PA) in polipropilen (PP). Po zadnjih podatkih evropskih tržnih indeksov za plastiko se pri nekaterih materialih že kažejo zmerni mesečni dvigi cen,'' je dejal Medved in dodal, da na podlagi informacij dobaviteljev in gibanj indeksov aprila pričakujejo nov cenovni nivo osnovnih plastičnih materialov v razponu od 5 do 7 odstotkov.

Dobavni roki posameznih materialov so se podaljšali tudi za štiri tedne, pravijo v Skazi. Foto: Depositphotos

Rastoče cene in negotovost pretresajo panogo po vsej regiji

S podobnimi izzivi se soočajo tudi proizvajalci v širši regiji. V podjetju Elema s sedežem v Skopju, ki se ukvarja s predelavo plastičnih mas in izdelavo različnih plastičnih komponent, poudarjajo, da nenadna rast cen surovin močno otežuje načrtovanje proizvodnje. Trg je po njihovih besedah izjemno nepredvidljiv, saj se ponudbe dobaviteljev spreminjajo tako rekoč iz tedna v teden, kar dodatno povečuje negotovost v celotni industriji.

Na rast cen opozarjajo tudi pri Gospodarski zbornici Srbije, kjer poudarjajo, da so se cene zvišale tudi pri tamkajšnjih proizvajalcih, vendar še vedno ostajajo nižje v primerjavi z uvoženim blagom.

Velike pritiske občutijo predvsem podjetja, ki so tako rekoč odvisna od plastične embalaže. Josip Hristov, lastnik makedonskega podjetja Vivavak Company, je za Bloomberg Adria potrdil, da nove ponudbe že prinašajo izrazit cenovni šok.

Njegovo podjetje ne proizvaja plastike, temveč kupuje že pripravljeno embalažo, pri čemer so se nove ponudbe po njegovih besedah zvišale za približno 70 do 100 odstotkov. "Za zdaj delamo z zalogami," pravi, ob tem pa dodaja, da bi se lahko višji stroški kmalu prelili tudi v končne cene izdelkov.

Medved pojasnjuje, da se premiki cen nafte in energentov v panogi običajno z zamikom prenesejo v cene surovin. "Ta vpliv praviloma občutimo v obdobju enega do treh mesecev, najpogosteje v okviru kvartalnih usklajevanj indeksov osnovnih surovin za proizvodnjo plastičnih granulatov."

Dražja plastika kmalu tudi na policah

Na globalni ravni so posledice še širše. Ker je plastika – tesno povezana s cenami nafte – ključna surovina v številnih izdelkih, se pritiski s surovinskih trgov razmeroma hitro prenašajo tudi v končne cene.

Dražji PET in drugi materiali se lahko hitro odrazijo v višjih cenah plastenk za vodo in drugih brezalkoholnih pijač. Depositphotos

Med najbolj izpostavljenimi so proizvajalci pijač in hrane, kjer embalaža predstavlja pomemben del stroškov. Trg ustekleničene vode je vreden več kot 340 milijard dolarjev letno in še naprej raste, vsako leto pa se proizvede približno 600 milijard plastičnih plastenk. Več kot 70 odstotkov embalaže predstavlja PET (polietilen tereftalat), vrsta plastike iz naftnih derivatov, ki je neposredno izpostavljena rasti cen energentov.

Podoben pritisk se pričakuje tudi v kozmetični industriji, katere globalna vrednost po podatkih Statiste presega 500 milijard dolarjev letno, pri čemer plastična embalaža ostaja prevladujoča rešitev za večino izdelkov.

Dražji PET in drugi materiali se lahko tako hitro odrazijo v višjih cenah plastenk za vodo, brezalkoholnih pijač in v mlečnih izdelkih pa tudi pri kozmetiki, detergentih in drugih izdelkih široke potrošnje. To pomeni, da bi lahko gospodinjstva posledice globalnih energetskih in geopolitičnih napetosti občutila precej hitreje, kot se morda zdi na prvi pogled.