Donos ljudske obveznice boljši od vezave v banki, a že slabši od trga

Ljudska obveznica z 2,6-odstotnim donosom prihaja na trg v trenutku, ko se razmere hitro zaostrujejo – donosnosti na obvezniških trgih rastejo, inflacijska tveganja so vse izrazitejša, obeti za višje obrestne mere pa se krepijo. Kar je še pred nekaj tedni veljalo za solidno ponudbo, je danes pod pritiskom: trg namreč za primerljivo tveganje ponuja več, vprašanje pa je, ali država malim vlagateljem sploh še ponuja dovolj za triletno vezavo prihrankov.

Prodaja letošnje izdaje ljudske obveznice za fizične osebe poteka še do konca tedna. Donos znaša 2,6 odstotka na leto, ročnost je tri leta, posameznik pa lahko vpiše od tisoč do 250 tisoč evrov. Produkt ostaja preprost in dostopen, tudi z davčno ugodnostjo – obresti so neobdavčene do skupno tisoč evrov.

 

Banke večinoma ohranjajo januarske ponudbe

Na prvi pogled je ponudba države konkurenčna. Slovenske banke za depozite večinoma ponujajo med 0,5 in 1,7 odstotka, pri čemer višje obrestne mere – do približno 2,5 odstotka – dosegajo predvsem akcijske ponudbe za nove stranke ali specifične produkte. Ljudska obveznica tako še vedno presega osnovno depozitno ponudbo.

Depozitne obrestne mere pri slovenskih bankah se v zadnjih dveh mesecih niso občutno spreminjale, kar nakazuje umirjanje razmer po obdobju postopnega dvigovanja obrestnih mer. Banke večinoma ohranjajo januarske ponudbe, razlike med njimi pa ostajajo precej izrazite.

Najvišje obrestne mere so še vedno vezane na daljše ročnosti, zlasti nad dve leti. Med klasičnimi depoziti brez posebnih pogojev so v ospredju Addiko Bank, ki ponuja do približno 1,75 odstotka, BKS Bank z obrestnimi merami do 1,75 odstotka ter DBS z do približno 1,7 odstotka. 

Največje donose pa lahko vlagatelji še vedno dosežejo v okviru akcijskih ponudb, kjer posamezne banke ponujajo tudi dva odstotka ali več. Tako denimo Sparkasse pri določenih akcijah dosega do 2,5 odstotka, Gorenjska banka do približno 2,25 odstotka, OTP pa okoli 1,5 odstotka za krajše vezave. Takšne ponudbe so običajno omejene na nove stranke, digitalne kanale ali specifične depozitne produkte. Na drugi strani ostajajo večje banke, kot sta NLB in Intesa Sanpaolo Bank, bolj zadržane. 

Dodatna konkurenca klasičnim depozitom so tudi neobanke in spletne investicijske platforme. Te za denar na računu – brez vezave – pogosto ponujajo višje obrestne mere. Tako denimo platforma Trade Republic trenutno ponuja okoli dvoodstotni donos na neinvestirana sredstva torej brez časovne vezave. To dodatno zmanjšuje relativno privlačnost dolgoročnih produktov, kot je ljudska obveznica, saj vlagateljem omogoča večjo fleksibilnost ob podobnem donosu.

Trg za dvoletno vezavo že pričakuje več

A ključna primerjava se je premaknila drugam. Donos na primerljivo dvoletno državno obveznico je po začetku konflikta na Bližnjem vzhodu poskočil za 72 osnovnih točk, na približno 2,72 odstotka, medtem ko se je donos desetletnih obveznic zvišal za okoli 70 osnovnih točk, na 3,45 odstotka. To pomeni, da trg za enako ali primerljivo tveganje že ponuja večje donose od tistih, ki jih država ponuja malim vlagateljem. 

Podobno rastejo tudi donosnosti evropskih držav. Evropa je posebno občutljiva za energetske šoke, saj je močno odvisna od uvoza energentov. Višje cene nafte in zemeljskega plina zato hitro vplivajo na inflacijska pričakovanja in posledično tudi na zahtevane donose državnih obveznic.

Na slovenskem ministrstvu za finance so skok donosnosti obveznic evropskih držav razložili predvsem kot posledico povečane negotovosti na finančnih trgih ter zaostrenih geopolitičnih razmer, ki pogosto povzročijo kratkotrajne in bolj izrazite nihaje.

Po njihovem osnovnem scenariju bi se lahko del teh pribitkov po umiritvi razmer postopno normaliziral, dinamika pa bo odvisna predvsem od širših evropskih obrestnih pričakovanj in makroekonomskih podatkov.

Minister Boštjančič: "Znova smo tehtali"

Minister za finance Klemen Boštjančič ob tem poudarja, da je bila obrestna mera določena glede na razmere ob pripravi izdaje. "O obrestni meri smo še enkrat razpravljali tik pred izdajo, postavljena je bila glede na takrat veljavne obrestne mere. Zelo pomembna je tudi primerjava z obrestno mero, s katero se Slovenija tradicionalno zadolžuje. Znova smo ocenili, da je takšna višina obrestne mere še vedno pravilna," pravi minister, ob tem pa priznava, da je nadaljnji razvoj razmer težko napovedati.

Prav tu se skriva ključno tveganje za vlagatelje. Energetski šok, ki ga je sprožila vojna v Iranu, že dviguje cene nafte in plina, kar se preliva v inflacijo. Evropska centralna banka je zato zvišala napoved inflacije za leto 2026 na 2,6 odstotka, v skrajnem scenariju pa bi lahko inflacija v evrskem območju dosegla celo 6,3 odstotka. Če inflacija preseže donos obveznice, realni donos postane negativen.

Hkrati finančni trgi že stavijo na zaostritev monetarne politike. Terminski trgi nakazujejo približno 79 osnovnih točk dvigov obrestnih mer do konca leta, z visoko verjetnostjo prvega dviga že v prihodnjih mesecih. To pomeni, da bi lahko prihodnje naložbene priložnosti ponujale večje donose, vlagatelji v ljudski obveznici pa bodo ostali zaklenjeni pri 2,6 odstotka.

Na tem mestu je sicer treba poudariti, da je pomembna lastnost ljudske obveznice tudi, da vlagatelji niso nujno vezani do zapadlosti. Obveznico je mogoče predčasno prodati na Ljubljanski borzi, vendar to pomeni izpostavljenost tržnim tveganjem.

Njena cena se namreč lahko spreminja glede na gibanje obrestnih mer in razmere na finančnih trgih, kar pomeni, da lahko vlagatelj ob prodaji ustvari tudi izgubo. V okolju rastočih donosov, kot ga trenutno narekujejo inflacijski pritiski in negotovosti na energetskih trgih, je to tveganje še posebno izrazito.

Za bolj previdne vlagatelje pa obstaja tudi alternativa. Država ponuja še en dolžniški instrument – zakladne menice, ki omogočajo kratkoročno vezavo sredstev, naslednja avkcija pa je napovedana že na začetku aprila. Tak pristop omogoča večjo možnost prilagajanja, če se obrestne mere še zvišajo.