Zgodbe tedna: Slovenska davčna oaza, Orbanove naložbe v Sloveniji

Zbrali smo članke, ki so ta teden najbolj odmevali.

Orban v Slovenijo s pol milijarde naložb, Golob z drobižem

Statistika neposrednih tujih naložb in dvostranske trgovine je najboljši kazalnik krepitve gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in njeno vzhodno sosedo Madžarsko. Ali bolje rečeno, krepitve madžarskih naložb v slovensko gospodarstvo.

Po podatkih Banke Slovenije namreč madžarske naložbe v zadnjih petih letih silovito naraščajo. Te so samo predlani dosegle kar 578,5 milijonov evrov, medtem ko jih je bilo še leta 2018 kvečjemu za dobrih 59 milijonov.

Postajamo madžarski vazali?

Depositphotos

 

Zakon o kriptosredstvih: Slovenija ostaja davčni raj za vlagatelje

Včeraj se je iztekel rok za pripombe na zakon o izvajanju uredbe EU o trgih kriptosredstev. Zakon v slovensko zakonodajo prenaša evropsko uredbo, znano po kratici MiCA (Markets in Crypto-Assets).

Sprejetje uredbe ne bo spremenilo ugodne davčne obravnave slovenskih vlagateljev v kriptopremoženje. "S predlogom zakona se ne ureja davčna obravnava," so sporočili z ministrstva za finance. V Sloveniji tako še naprej velja, da dobički, ustvarjeni s trgovanjem z bitcoinom, etrom in drugimi kriptožetoni, niso obdavčeni.

Katere države v EU ne obdavčijo dobičkov, ustvarjenih s trgovanjem s kriptosredstvi?

Depositphotos

 

Kako cveti panoga vzgoje rož in kakšni so izzivi

Najbolj priljubljeno darilo za dan žena so še vedno rože. Vsaka pa ima svoj pomen: rdeče vrtnice predstavljajo ljubezen, tulipani so simbol lepote. Industrija rož cveti. Je ena najbolj globaliziranih panog na svetu, kjer lahko majhna motnja v dobavnih verigah vpliva na najmanjše cvetličarne. Eno od podjetij, ki v Sloveniji oskrbuje cvetličarne, je mariborski Contrast. Pogovarjali smo se s Petrom Strelcem, vodjo razvoja pri slovenskem dobavitelju rož Contrast.

Celoten pogovor si lahko preberete tukaj.

Bloomberg

 

Združitev SKB in NKBM

"Priprave na združitev potekajo po zastavljeni časovnici. Trenutno je načrtovano, da bo do združitve prišlo v drugi polovici leta 2024," sporočajo iz obeh bančnih skupin na slovenskem trgu, ki prehajata pod okrilje madžarske skupine OTP. Na slovenskem trgu bosta Nova KBM in SKB prisotni pod imenom OTP Slovenije.

Združitev tako očitno poteka po načrtih, saj so načrtovali, da bo trajala približno 18 mesecev od zaključka transakcije. Ta je bila izvedena v začetku februarja 2023. "Obe banki v vmesnem času poslujeta kot samostojni pravni osebi, spremembe v tem času niso predvidene," so sporočili tako iz NKBM kot iz SKB.

Kdaj in koliko delavcev bo ob službo?

Zasedanje ECB

Člani sveta ECB so znižali napovedi inflacije in gospodarske rasti. Zdaj predvidevajo 0,6-odstotno rast v letu 2024, medtem ko je prejšnja napoved predvidela 0,8-odstotno rast. Nekoliko bolj pozitiven je popravek pri inflaciji, saj so jo za letos z 2,7 znižali na 2,3 odstotka. Ob tem napovedujejo, da bo inflacija prihodnje leto dosegla ciljna dva odstotka. Nepresenetljivo so četrto srečanje zapored ključne obrestne mere pustili nespremenjene.

Kaj je še odločila ECB?

Bloomberg Adria

 

Bjelogrlić: Netflix že leta ni izdal dobre serije

Netflix že leta ni izdelal kakovostne serije, meni srbski igralec in režiser Dragan Bjelogrlić. "Razlog je umetna inteligenca. Netflix v zadnjih letih ni ustvaril niti ene dobre serije, saj ustvarjanje vsebin vodi algoritem, kaj občinstvo želi, ne pa tisto, kar bi bilo novo, inovativno in drugačno," pravi.

Da bi občinstvo imelo kakovostno vsebino, je pomembno, da kreativna industrija ne pade v roke umetne inteligence, ki bi samo kopirala obstoječe formate iz filmov in serij. Ne samo to. Obstoj umetnikov v družbi je veliko pomembnejši od zgolj zapolnjevanja prostega časa gledalcev, je bil sklep okrogle mize na poslovnem forumu, ki poteka na Kopaoniku, znanem po smučišču.

Zakaj na Netflixu ni več dobrih serij?

'Slovenija ni politično zrela za legalizacijo konoplje'

V Sloveniji je trg konoplje precej razvit, čeprav je rekreativna raba prepovedana, medtem ko je medicinska še vedno omejena. Veliko podjetji se zaveda multiplikativnih učinkov, ki bi jih legalizacija konoplje pri nas imela.

"Ugotovili smo, da v Evropi manjka povezovalni člen med različnimi akterji industrije konoplje," pove Jakob Jež, direktor razvoja pri Talman Group, ki si prizadeva za legalizacijo konoplje. V intervjuju za Bloomberg Adria je spregovoril o priložnostih konopljine industrije in učinkih možne legalizaciji na slovensko gospodarstvo.

Celoten pogovor si lahko preberete tukaj.

Sivi oblaki nad Cinkarno Celje

Cinkarna Celje je lani poslovala veliko slabše kot leta 2022. Prihodki so padli za več kot petino, čisti dobiček pa kar za skoraj 90 odstotkov na 5,5 milijona evrov.

Celjska cinkarna je lani ustvarila nekaj več kot 176 milijonov evrov prihodkov, kar je 22 odstotkov manj kot leto prej. Na padec prodaje so vplivale predvsem manjše prodajne količine, v manjši meri pa tudi nižje povprečne prodajne cene pigmenta titanovega dioksida.

Kako posluje Cinkarna Celje?

Bloomberg Mercury

 

Kitajska na razpotju

"Po treh letih trajanja pandemije je bilo okrevanje gospodarstva na domačem trgu težavno. Izrazili so se nakopičeni in globoko zakoreninjeni problemi. Naši dosežki so bili prisluženi stežka," so včeraj na zahodnem koncu Trga nebeškega miru v orjaški Veliki palači narodov odzvanjale besede streznitve kitajskega premierja Li Qianga.

Vlagatelji na tem obetavnem, vendar vse bolj špekulativnem trgu bodo morali zato pozorno prisluhniti marsikdaj simbolični retoriki kitajskega političnega vrha. Vsaj, če bodo želeli izluščiti čim več konkretnih napovedi, ki v daljnoazijskem planskem gospodarstvu neposredno vplivajo na smotrnost naložbenih strategij. 

Kaj Xi Jinping na zasedanju leta sporoča vlagateljem?

Trg dela v regiji: BDP bi rastel hitreje, če bi bilo dovolj delavcev

Države mrzlično iščejo načine, kako zapolniti vse hujši primanjkljaj na trgu dela. Delavce vabijo tudi iz bolj oddaljenih držav, Hrvaška na primer s Filipinov in Nepala. V Nemčiji zaradi pomanjkanja voznikov avtobusi vozijo bolj na redko, vrtci pa ne delajo vseh pet dni v tednu. "Domači trg dela smo v Sloveniji izčrpali," pravi državni sekretar Igor Feketija. V Avstriji, kjer dela 40 tisoč Slovencev, kadra primanjkuje v vseh sektorjih gospodarstva. Delavce poskušajo v domovini zadržati v Bosni in Hercegovini.

Kakšni so trendi regijskega trga dela?

Z izjemo Krke in NLB slovenski bluechipi ne pritegnejo analitikov

Razen dveh največjih slovenskih borznih prvokategornikov je zanimanje analitikov za spremljanje poslovanja družb v prvi kotaciji Ljubljanske borze skromno. Priporočila in analize za delnico Krke in NLB redno daje vsaj osem analitikov, medtem ko druge družbe spremljajo trije ali manj. Za primerjavo: priporočila glede najbolj vroče delnice, trenutno Nvidie, na Bloombergu daje 72 analitikov.

Največ analitikov spremlja Krko in NLB, kaj priporočajo?

STA

 

'Imamo težave z debelostjo, mi pa v subvencijo nakupa e-koles. Popolna neumnost!'

Podrobnosti subvencioniranega razpisa za e-kolesa naj bi bile znane aprila. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pojasnjujejo, da s subvencijami zaokrožujejo celoto, od novih kolesarskih stez do gradnje parkirišč za kolesa na železniških postajah in postajališčih. Ekonomisti pa so do novih subvencij izjemno kritični in pravijo, da so te popolnoma nesmiselne.

Preberite odzive na subvencije za nakup e-koles.

Kdo so kupci slovenskih zakladnih menic?

Čeprav smo po lanskoletnih praznih obljubah šele letos dočakali izdajo posebne državne obveznice, namenjene malim vlagateljem po vzoru drugih držav, pa so lahko fizične osebe sredstva državi kratkoročno posojale že zadnjih nekaj let. Govorimo o izdajah zakladnih menic, ki jih ministrstvo za finance izvede nekajkrat na leto.

Ministrstvo smo zaprosili za podatke, kdo so največji kupci kratkoročnih dolžniških instrumentov?

STA

 

Sončne elektrarne: Zeleni prehod je ukradel posel

Razpis za subvencioniranje sončnih elektrarn, ki so ga z Eko sklada prenesli na družbo Borzen, bo predvidoma objavljen konec tega meseca.

"Trenutno še niso znani vsi pogoji razpisa, bodo pa v vseh pomembnih pogledih primerljivi z dosedanjimi razpisi. Okvirna vrednost razpisa bo 14 milijonov evrov," pojasnjujejo na Borzenu, ki opravlja javno službo operaterja trga z elektriko in gospodarsko javno službo dejavnosti centra za podpore. Dodajajo, bo del sredstev, kakšnega v Borzenu še ne razkrivajo, namenjen tudi hranilnikom električne energije s kombinacijo sončne elektrarne.

Se splača kupiti sončno elektrarno?

Na slovenske ceste se je pritajil najhitrejši hibridni žrebec

Slovenci so leta 2023 za nov avtomobil v povprečju odšteli dobrih 27 tisoč evrov. Za rabljen financiran avtomobil pa so povprečno plačali dobrih 20 tisočakov, kažejo podatki Združenja bank Slovenije (ZBS). Marsikdo si najbrž kar težko predstavlja, kako je za avtomobil odšteti 200 tisoč evrov. Takšnih je bilo v zadnjih letih v Sloveniji registriranih kar nekaj. Leta 2024 pa je na slovenske ceste zapeljal avto, vreden 800 tisoč evrov. Ne 80, 800 tisoč.

Kakšen sploh je avtomobil, ki stane kot 30 novih škod octavij? Kaj vse ponuja? Koliko bi stalo zavarovanje? Avtomobil smo si ogledali v živo.

Bloomberg Adria/Bojan Žalec

 

'Cilj obrambne industrije je izdelati čim več končnih produktov'

Grozd obrambne industrije Slovenije (GOIS) združuje 58 obrambnih podjetij, ki zaposlujejo približno 5.000 ljudi in ustvarijo skoraj milijardo letnega prihodka. Tako je domača obrambna industrija v primerjavi z evropskimi velikani, pa tudi drugimi domačimi industrijskimi panogami, nišna.

Toda direktor krovne organizacije Boštjan Skalar meni, da je prav to njen glavni adut. "Tuji partnerji cenijo prilagodljivost, inovativnost in visoko stopnjo tehnološke razvitost naših podjetij," povzame. Na roke jim gre tudi zaostrena varnostna situacija, ki države članice Evropske unije sili k višanju izdatkov za obrambo.

Celoten pogovor si lahko preberete tukaj.

Depositphotos

 

Analiza BBA: Plače v Srbiji in S. Makedoniji se počasi približujejo slovenskim

Regijska analiza analitikov Bloomberg Adria kaže, da so leta 2023 bruto plače še naprej rasle, k čemur sta prispevala visoka (čeprav padajoča) stopnja inflacije in pomanjkanje delovne sile. Stopnja rasti tako v regiji Adria kot v državah CEE4 (Češka, Madžarska, Poljska in Romunija) je bila v povprečju nominalno približno 13,5 odstotka. Z izjemo Češke in Slovenije je bila rast bruto plač v opazovanih državah dvomestna. Slovenija po višini povprečne bruto plače z nekaj več kot dva tisoč evri ostaja na vrhu. Hrvaška tesno zasleduje države CEE4 in je trenutno odstotek pod povprečno plačo teh držav. Leta 2023 se je Srbija zaradi močne rasti v zadnjih petih letih pridružila skupini držav s štirimestnimi plačami, s sestavljeno letno stopnjo rasti kar 9,5 odstotka – najvišjo med opazovanimi državami v tem obdobju.

Kakšna je bila rast plač v regiji?

Euribor trmari okoli 3,9 odstotka

Evropska centralna banka (ECB) na januarskem zasedanju ni spreminjala ključnih obrestnih mer. Te ostajajo nespremenjene že od konca septembra. Na borzah nestrpno pričakujejo nižanje, Isabel Schnabel in Joachim Nagel pa opozarjata pred preuranjenimi začetkom nižanja obrestnih mer.

Kdaj bo upadel?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar