'Volitve brez volitev, izbira brez izbire' ali kam Rusijo vodi Putin?

"Pod Putinom volitev v Rusiji že dolgo ni," jutrišnji vrhunec političnega dogajanja v Ruski federaciji opiše izvrsten poznavalec razmer v tej državi Branko Soban. Od petka pa vse do nedelje bo namreč v državi s 146 milijoni prebivalcev potekalo nekaj, kar le spominja na volitve, pravi.

Po ocenah naših sogovornikov, s katerimi smo vzeli v precep ruske volitve, gre v veliki meri za potrjevanje režima in zdaj že petega mandata predsednika Vladimirja Putina, ki tej mogočni državi tako ali drugače vlada že več kot dve desetletji.

Kakšna država je Rusija?

"Rusija je diktatura, o tem ni dvoma," povzame nekdanji dopisnik Dela iz Rusije, ki pravi, da je jutrišnji dogodek le "ritual potrjevanja legitimitete Putinovega režima". Da gre za formalnost in da bo zmagal Putin, je jasno, se strinja njegova novinarska kolegica Polona Frelih. Kljub temu pa nekdanja moskovska dopisnica Dela, ki ohranja redne stike s prijatelji v Rusiji, odločno zavrača oceno, da gre za diktaturo. "Avtokracija vsekakor, a Rusi imajo dostop do družbenih medijev, spleta, pa tudi na pogrebu Alekseja Navalnija je bilo mogoče slišati vzklike 'Slava Ukrajini', kar bi bilo v diktaturi nemogoče," utemeljuje svoj pogled.

Približno 112,3 milijona volilnih upravičencev in dodatnih 1,9 milijona tistih, ki živijo v tujini, bodo jutri v volilnih kabinah poleg aktualnega predsednika dobili na izbiro še tri kandidate. Nikolaja Haritonova iz Komunistične partije, Leonida Sluckega iz nacionalistične Liberalno-demokratske stranke ter Vladislava Davankova iz Nove ljudske stranke. "Večina Rusov jih ne pozna," obete izzivalcev 71-letnega Putina na kratko povzame Frelih.

"Rusi Putina cenijo, ker v njihovih očeh ohranja stabilnost države," pojasnjuje poznavalka. A meni, "da Zahod vseskozi dokazuje, da ne razume ruske miselnosti". Noben Rus ne bi glasoval za kandidata, za katerega bi ocenil, "da ga podpira Zahod", izdatno podporo aktualnemu predsedniku pojasnjuje Frelih. Državne ankete, čigar rezultate povzema Reuters, tej oceni pritrjujejo: na mestu predsednika mogočne države ga še naprej vidi 75 odstotkov vprašanih.

Čemu volitve?

Soban po drugi strani razloge za vnaprejšnji izid volitev vidi v utvari protikandidatov. Pravi, da so ti tako kot na vseh volitvah doslej "sestavni del Putinovega režima". Da gre za volitve "v narekovajih in formalnost", meni tudi odličen poznavalec posovjetskega prostora in časa Denis Mancevič.

Zakaj potem volitve? "V Kremlju je želja, da se deloma za domačo, predvsem pa za tujo javnost še naprej ustvarja vtis, da je Rusija demokratična država," odgovarja na vprašanje, zakaj si Putin kot avtokrat prizadeva vzdrževati imidž demokratično izvoljenega voditelja.

Putin podobo demokratične Rusije neguje tudi z obstojem drugih pro froma demokratičnih institucij v državi, dodaja poznavalec. Med njimi je duma. "Kremelj pošlje zakon v obravnavo dumi, ta pa že naslednji dan samodejno sprejeme odločitev, ki je običajno sprejeta soglasno," opisuje (ne)delitev izvršne in zakonodajne veje oblasti.

Frelih kot posebnost teh volitev navede tri precedense. Prvič doslej bodo potekale tudi po elektronski poti, ne bo opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in potekale bodo v zasedenih regijah Ukrajine, našteva.

Pobita in razbita opozicija

Pa politična opozicija, zaradi katere so volitve po navadi praznik demokracije? "Prava opozicija je po smrti Navalnega pobita, razbita in potisnjena v kot," pove Soban in doda, da je ta dejansko "že vseskozi prepovedana, opozicijski voditelji pa so v tujini, zaporu ali grobu". Tudi sam meni, da je duma Putinovo orodje, saj je ta z dvigovanjem praga za vstop v parlament naredil vse, da se opozicija izrine iz nje.

Navalni je bil resda obraz ruske opozicije, "za katerim je hodilo na tisoče zlasti mladih", pravi Soban, a na volitvah ni smel nastopiti. Zdaj je mrtev.

Nekdanja 40-letna televizijska novinarka Jekaterina Duncova je v svojih nastopih pozivala h končanju vojne v Ukrajini ter izpustitvi političnih zapornikov. Decembra so jo diskvalificirali zaradi "številnih nepravilnosti".

Boris Nadeždin je s svojo protivojno retoriko zbral 200 tisoč podpisov. "Oblasti so ga zato črtale z volilnega seznama", pojasnjuje Soban.

Frelih slabitev opozicije bolj kot ustrahovanju pripisuje izseljevanju liberalnega dela družbe v tujino. Zato vsaj teoretične možnosti za presenečenje vidi zaradi "vpliva od zunaj". "Ukrajinska vojska je poskušala pred dnevi prodreti v Belgorod, vdova Julija Navalni pa je iz tujine pozvala k odhodu na volišča in glasovanju proti Putinu," razloge za sicer malo verjetni alternativni razplet navaja nekdanja poročevalka.

Bloomberg Mercury

Notranji prevrat

Obglavljenje demokracije odraža sprememba ustave. "Ko so Rusi za covidom umirali kot zajci, je Putin spremenil ustavo na način, da mu ta omogoča nova dva mandata," pojasni Soban. Pravi, da je sprememba, ki odpira vrata skorajda dosmrtni vladavini, "vrhunec sprevrženega cinizma in notranji prevrat".  

Teoretično bi lahko Putin vladal do leta 2036, s čimer bi kot ruski vladar z najdaljšim stažem presegel tako Josipa Stalina kot tudi Leonida Brežnjeva. "Lahko se zgodi, da leta 2030 sploh ne bo volitev," nadaljnji razkroj demokratičnih standardov povzame Mancevič.

 

Program: Vojna

Putin svoj četrti mandat končuje kot vojni predsednik. Do kdaj bo ohranil ta predznak, ni znano. V svojem nagovoru o stanju v državi 29. februarja je dejal, da bo mandat potekal v znamenju hibridne vojne z Zahodom. Ta se, tako kot že zadnji dve leti, bije v strelskih jarkih Ukrajine.

Programa o tem, kam v prihodnje pluje Rusija ni, pravi Mancevič. Da bi povečal konkurenčno prednost države, je Putin v svojem nagovoru napovedal pet novih nacionalnih projektov, osredotočenih na družino, zdravje, izobraževanje, veliko podatkovje (big data) in tehnologijo. Gre za področja, kjer je Rusija zaradi stroškov vojne in sankcij v hudem zaostanku z Zahodom, zato je le malo verjetno, da jih bo uresničila.

Prizadevanja za zaustavitev upadanja natalitete doslej niso bila uspešna. Število prebivalcev se je v zadnjih letih sicer povečalo, a na račun prisvajanja ukrajinskih ozemelj. "Učinek te vojne bo izbris generacije, intelektualna in tehnološka elita pa zapušča državo," posledice politike zavojevanja navaja Mancevič.

Ruski zdravstveni in izobraževalni standardi padajo, v šolah poteka indoktrinacija v slogu stalinističnih časov, navaja Soban. Podobno šepav je razvoj industrije in tehnologije, tiste najsodobnejše še toliko bolj. Ruski industrijski in gospodarski potencial upada, pravi Mancevič in dodaja, da sta letalska in avtomobilska industrija v kolapsu. "Iz Yandexa [tehnološko podjetje] je v tujino odšlo 1.300 razvojnikov," pojasnjuje. Dodaja, da bo država letos za vojno namenila že 10 odstotkov BDP, s sivo naftno trgovino pa je januarja ustvarila celo 6,4 milijarde dolarjev proračunskega presežka.

Z vprašanjem o vplivu volitev na poslovanje smo se obrnili na slovenskega farmacevta Krka. Tako kot na političnem prizorišču volitve tudi na poslovnem ne bodo pustile bistvenih sprememb, saj so nam zapisali, da "poslovanje v Ruski federaciji tako kot na naših ostalih trgih poteka v skladu s pričakovanji. V letu 2023 smo na tem trgu prodali za 346,8 milijona evrov izdelkov. Tako kot doslej se bomo tudi v prihodnje prilagajali tržnim razmeram."

 

Ruska žaba

Rusija deluje izključno na steroidni pogon vojne ekonomije. Slabitev rublja (dolarski tečaj pri 91,7) in inflacija (pri 7,7 odstotka) najedata prihodke Rusov. Toda družbena pogodba, ki režimu zagotavlja kontinuiteto, na račun socialnega sistema in transferjev vztraja. Povprečna plača v državi je lani na račun izrazito proaktivne fiskalne politike narasla za 30 odstotkov na 814 ameriških dolarjev. "Putin Ruse kuha kot žabe," pravi Mancevič, saj Kremelj počne vse, da posledic vojne zlasti urbana populacija ne bi občutila. "Sankcije so Rusijo potisnile v naročje Kitajske, držav Bricsa in Afrike," nasprotuje Frelih, ki meni, da si država pridobiva zaveznike in postaja samozadostna.

Soban pa sklene: "Volitve brez volitev, izbira brez izbire, v ponedeljek bo Putin začel svojo prvo novo šestletko."

Članek je bil v poglavju Program:Vojna dopolnjen s pojasnilom podjetja Krka o poslovanju na ruskem trgu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar