Trg dela v regiji: BDP bi rastel hitreje, če bi bilo dovolj delavcev

Države mrzlično iščejo načine, kako zapolniti vse hujši primanjkljaj na trgu dela. Delavce vabijo tudi iz bolj oddaljenih držav, Hrvaška na primer s Filipinov in Nepala. V Nemčiji zaradi pomanjkanja voznikov avtobusi vozijo bolj na redko, vrtci pa ne delajo vseh pet dni v tednu. "Domači trg dela smo v Sloveniji izčrpali," pravi državni sekretar Igor Feketija. V Avstriji, kjer dela 40 tisoč Slovencev, kadra primanjkuje v vseh sektorjih gospodarstva. Delavce poskušajo v domovini zadržati v Bosni in Hercegovini.

Na Hrvaško delavci iz Nepala in Haitija

"Trg dela na Hrvaškem je zelo dinamičen. Imam močno rast BDP, kar vpliva na visoko zaposlenost in nizko brezposelnost. Posledica je tudi močna rast plač, tako minimalne, povprečne kot tudi mediane plače," je na včerajšnjem posvetu na Brdu pri Kranju povedal Ante Lončar, direktor hrvaškega zavoda za zaposlovanje. Da bi dobili več tuje delovne sile, so na Hrvaškem spremenili zakon o tujcih in ukinili kvotni sistem ter pospešili izdajanje delovnih dovoljenj.

Na Hrvaško poleg državljanov okoliških držav (BiH, Srbije, Kosova in Severne Makedonije) prihajajo tudi državljani iz bolj oddaljenih koncev sveta, na primer iz Nepala in Filipinov. Pri njih je treba poskrbeti za vključitev, zdaj začenjajo programe učenja hrvaškega jezika za tuje delavce, je povedal Lončar.

Urban Červek

 

Delavci, ki prihajajo iz tujine, ne jemljejo dela hrvaškim delavcem, saj delajo v panogah, kjer med domačimi kadri ni dovolj ponudbe, na primer v gostinstvu, turizmu in gradbeništvu. Po drugi strani Hrvaški primanjkuje tudi visoko izobražene delovne sile, je v razpravi v organizaciji slovenskega zavoda za zaposlovanje povedal Lončar.

Poskrbeti za vključitev tujcev

"Primanjkljaj delovne sile je strukturne narave, ciklični učinki covida so že izzveneli. Glavna strukturna značilnost je staranje prebivalstva. Število tistih, ki vstopajo na trg dela, ni toliko kot tistih, ki izstopajo," je povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija.

Domači trg dela smo v Sloveniji izčrpali, saj je delovna aktivnost v starostni skupini med 25. in 55. letom 90-odstotna in je za deset odstotnih točk nad povprečjem EU, je povedal Feketija. Potreba po tuji delovni sili je zato po njegovih besedah dejstvo. 

Tujci zdaj v Sloveniji obsegajo 14 odstotkov delovne sile, ob tem pa prispevajo kar 80 odstotkov novih zaposlitev. "Slovenija mora postati privlačna država. Na prvem mestu je privlačnost služb, kar pomeni tudi privlačno plačo. Gre za službe, ki so težke, nizko plačane in niso zaželene, saj ne vodijo v visoko kakovost življenja," je opozoril Feketija. Poudaril je pomen spoštovanje pravic delavcev in se zavzel za okrepitev nadzora.

V Slovenijo bo v desetih letih prišlo približno 250 tisoč delavcev iz tujine, zato je treba paziti, da ne bo prišlo do njihovega izločanja iz družbe in getoizacije, je še opozoril Feketija. Za uspešno vključitev so po njegovih besedah pomembni vsi trije udeleženci – delodajalci, delavci in država.

V Sloveniji manjka 60 tisoč delavcev na leto

Težave na slovenskem trgu je skozi številke povzela Anka Rode iz slovenskega zavoda za zaposlovanje. Zavod je lani objavil 163 tisoč oglasov za delo, 44 tisoč je izdal dovoljenj za tujce, zaposlitev slovenskih državljanov je bilo 50 tisoč. Vrzel je torej več kot 60 tisoč delovnih mest na leto.

Glede na rezultati raziskave zavoda se več kot 50 odstotkov delodajalcev srečuje s pomanjkanjem delovne sile, v zdravstvu in socialnem varstvu pa je delež 70-odstoten. "Ti podatki nas lahko zelo skrbijo," je povedala Anka Rode. Slovenija ima sporazuma s Srbijo in Bosno in Hercegovino, na podlagi katerih pri nas zaposlujemo brezposelne delavce v državi izbora.

V BiH želijo privabiti državljane, ki so odšli

Samir Zuko iz agencije za delo in zaposlovanje Bosne in Hercegovine je povedal, da se pri njih soočajo s podobnimi težavami na trgu dela, pri čemer imajo sami tudi "veliko brezposelnih, ki ne iščejo dela, ampak samo čakajo na delo." "Iščemo načine, da bi ljudje ostali in da bi naši državljani prišli nazaj." To poskušajo doseči z izboljšanjem delavskih pravic in dvigom plač, tudi z znižanjem prispevkov. Pomembna je tudi lažja uskladitev priznanih stopenj izobrazbe med državami.

V Nemčiji vrtci zapirajo vrata

Z velikimi težavami zaradi pomanjkanja delavcev se spopada tudi Nemčija. Država potrebuje 400 tisoč tujih delavcev na leto, da zapolni primanjkljaj na trgu dela, kar je zelo težko doseči, je povedal Martin Claus iz nemškega zvezne agencije za zaposlovanje. Kot primer akutnega pomanjkanja delovne sile je navedel svoj primer, ko so morali potniki na letu v Sloveniji potovati brez prtljage, saj ni bilo dovolj letališkega osebja, ki bi naložilo prtljago.

"Vrtci se zapirajo za nekaj dni na teden, ker ni kadra. Predstavljate si lahko, kaj to pomeni za starše. Avtobusi peljejo na vsakih 30 minut namesto na deset minut, ker ni voznikov. Podobno je v zdravstvenih domovih zaradi pomanjkanja medicinskih sester," je povedal Claus.

Zdaj v Nemčiji dela 37 milijonov ljudi, v naslednjih letih bo trg zapustilo sedem milijonov, ki jih vse težje nadomeščajo. "Pomanjkanje delavcev je grožnja za gospodarsko rast. Projekcije za leto 2024 so zmanjšali zaradi pomanjkanja delavcev, zaradi česar so morala podjetja zmanjšati načrtovano proizvodnjo," je povedal Claus.

Nemčija poskuša biti bolj privlačna za tuje delavce, pristop opisuje Claus. Povečali so minimalno plačo na 12 evrov na uro in jo bodo v prihodnje še dvignili. Sprostili so pogoje za zaposlovanje glede na izobrazbo in izkušnje. Zagnali so tudi posebne programe za pridobivanje kadra iz tujih držav, med njimi na primer iskanje medicinskih sester, ki ga v celoti plačajo delodajalci v višini sedem tisoč evrov za posamezno medicinsko sestro, ki jo že v njeni domovini začnejo učiti nemškega jezika. "Zaposlovalci morajo vložiti v izobraževanje delavcev," je povedal Claus.

Gospodarska rast in upokojevanje baby boomerjev

Medtem ko v Avstriji dela kar 40 tisoč Slovencev, se v državi kljub temu soočajo z velikim pomanjkanjem kadra. Po besedah Alexandra Gärtnerja iz avstrijskega zavoda za zaposlovanje (AMS) delavcev primanjkuje v vseh panogah, najbolj v gradbeništvu, IKT in zdravstvu. Zaradi tega prihaja do neravnotežij na trgu dela in migracij tudi znotraj države. "Iskanje dela čez mejo je proces, ki teče že desetletja, zdaj pa se je pospešil. Medtem ko je gospodarstvo močno, se upokojuje velika generacija tako imenovanih baby boomerjev, kar povzroča pritisk na trgu dela," je povedal Gärtner.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar