Orban v Slovenijo s pol milijarde naložb, Golob z drobižem

Statistika neposrednih tujih naložb in dvostranske trgovine je najboljši kazalnik krepitve gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in njeno vzhodno sosedo Madžarsko. Ali bolje rečeno, krepitve madžarskih naložb v slovensko gospodarstvo.

Po podatkih Banke Slovenije namreč madžarske naložbe v zadnjih petih letih silovito naraščajo. Te so samo predlani dosegle kar 578,5 milijonov evrov, medtem ko jih je bilo še leta 2018 kvečjemu za dobrih 59 milijonov. Zato primerjava: neposredne naložbe Slovenije na Madžarskem so se na drugi strani v zadnjih treh letih povečale za manj kot osem milijonov evrov, in sicer s 33,3 na 40,9 milijona evrov.

Enosmerni promet

Gospodarski tokovi so v zadnjih letih dobili izrazit enosmerni predznak. Podobno kot naložbe se tudi trgovina v veliki meri giblje v smeri vzhod‒zahod. Blagovna menjava bo lani po predvidevanjih agencije Spirit dosegla 3.332 milijonov evrov.

Madžarska je za Slovenijo z 2.114 milijoni evrov uvoženih izdelkov na sedmem mestu med zunanjetrgovinskimi partnerji. Trend rasti je podobno kot pri naložbah opazen že zadnjih nekaj let, medtem ko enako neravnovesje razkriva tudi storitvena trgovina.

Dvostranska blagovna menjava je namreč močno nagnjena v korist Madžarske, saj bo primanjkljaj naše države v lanskem letu po napovedih dosegel skoraj 900 milijonov evrov. Kot prelomno leto izstopa 2019, saj se je neravnovesja od takrat (z manjšim padcem v 2020) opazno stopnjevalo.

Enoznačnost trgovine in investicij priznavajo tudi na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), na katerem so od ministrstva za gospodarstvo prevzeli razvoj dvostranskih gospodarskih odnosov med državama. Tako na MZEZ ob tem, da tovrstno sodelovanje med državama ocenjujejo kot "zelo dobro", priznavajo "veliko možnosti za povečanje medsebojne blagovne menjave in vrednosti slovenskih naložb na Madžarskem".

Za podobna pojasnila smo se obrnili tudi na veleposlaništvo Madžarske v Sloveniji, od koder pa odgovorov nismo prejeli.

Slovenske podjetnike pri vstopu na madžarski trg znatno omejujejo merila tamkajšnje agencije za promocijo investicij (HIPA). Ker gre povečini za mala in srednje velika podjetja, ta namreč le stežka izpolnjujejo merila minimalne vrednosti investicije (10 milijonov evrov) in števila zaposlenih (najmanj 50 novih delovnih mest).

Pri farmacevtskem podjetju Medis, ki na madžarskem trgu nastopa od leta 2006, poudarjajo še "številne davčne in postopkovne ovire". Zahteve in predpisi lokalnega regulatornega organa Inštituta za farmacijo in prehrano (OGYEI) "so nesorazmerno velike glede na obseg poslovanja".   

Slovenija: Madžarsko okno v svet

Če se s količinske ravni preselimo na kakovostno, si bo Ljubljana v prihodnje prizadevala za poglabljanje sodelovanja zlasti na področjih avtomobilske industrije, IKT, obnovljivih virov energije in zelenem gospodarstvu, digitalizacije, kmetijstva ter v živilskopredelovalni industriji. Še zanimiv poudarek: Slovenija si bo poleg omenjenega prizadevala okrepiti sodelovanje v turizmu in logistiki. Pri zadnjem zlasti kar se tiče krepitve "skupnega dostopa do tretjih trgov", navajajo na MZEZ.

Tu izstopa prometna oziroma transportna infrastruktura, ki našo največjo luko (Koper) s cestnim in železniškim omrežjem povezuje s srednjeevropskim zaledjem. A pri tem igra Slovenija kvečjemu tranzitno vlogo. Kot priznavajo na ministrstvu, si Madžarska za razvoj prometne logistike prizadeva zaradi krepitve "trgovine z državami Daljnega vzhoda".

Z drugimi besedami, Kitajske, ki našo vzhodno sosedo in članico Evropske unije razume kot vstopno točko na skupni trg Unije. Kot smo že poročali, pri tem pomembno vlogo igra Luka Koper in z njo povezan projekt gradnje drugega železniškega tira, ki bo po navedbah ministrstva "ustrezno povečal varnost in zmogljivost koprske logistične smeri".

 

Zavajajoča statistika

Podatki Dun & Bradstreet kažejo, da je v Sloveniji registriranih 81 podjetij z neposrednim poreklom kapitala iz Madžarske, ki skupaj obsegajo manj kot tri odstotke vseh neposrednih tujih maložb.

Toda na ministrstvu za gospodarstvo pri tem navajajo, da so v madžarski lasti tudi podjetja, "ki so v lasti madžarskih podjetij prek podjetij, registriranih v drugih državah". To pomeni, da zanesljivih podatkov o njihovem skupnem številu po tej poti ni mogoče pridobiti.

Za pojasnila o poslovnih načrtih in izkušnjah nastopanja na slovenskem trgu smo povprašali pri podjetjih Wallis Motors, Biotera in CMA Electronics, ki so v delni ali celotni lasti Madžarov, vendar pojasnil nismo prejeli.

Med pomembnejšimi prevzemnimi zgodbami velja izpostaviti dve domači banki, SKB in Nova KBM, trgovca z energenti OMV Slovenija, medijsko hišo Planet TV ter prevzem Term Lendava.

Spodleteli prevzem turističnega velikana

Turizem je panoga, ki zelo zanima madžarske vlagatelje. Razumljivo, saj narašča tudi turistični obisk iz sosednje države. Podatki statističnega urada Surs kažejo, da so Madžari lani pri nas opravili 589.651 nočitev, leto pred tem pa 513.556. Leta 2019 so iz rok holdinga Sava za devet milijonov evrov pod lastništvo madžarskega sklada Comitatus v 100-odsotni lasti države prešle Terme Lendava. Kot so takrat poročali mediji, bi morali Madžari v posodobitev vložiti približno 16 milijonov evrov, a od naložb so po navedbah domačih medijev ostale zgolj obljube.

Sava velja za pomembnega igralca v turizmu, saj ima prek družbe Sava Turizem v lasti številne turistične zmogljivosti v vrednosti približno 250 milijonov evrov. Zato ne preseneča, da je bila pred nedavnim tudi ena od prevzemnih ciljev razvpitega zasebnega naložbenega sklada  York. Madžarski Indotek Group je namreč januarja 2022 nameraval financirati prevzem 43-odstotnega Yorkovega deleža v Savi, vendar se je takratna vlada Janeza Janše odločila za uveljavljanje predkupne pravice.

Tretjina bančnega trga

Kot smo poročali včeraj, naj bi do združitve bank SKB in Nove KBM po besedah predstavnikov prišlo "v drugi polovici leta 2024". Gre namreč za entiteti, ki prehajata pod okrilje madžarske skupine OTP in bosta po združitvi po besedah Petra Beseja iz mednarodnega direktorata za maloprodajo skupine OTP pri nas delovali pod imenom OTP Slovenija.

Prevzem SKB je obenem tudi razlog za kvantitativni skok madžarskih naložb leta 2019, ko je madžarski bančni orjak od francoske Sociéte Générale za 323 milijonv evrov kupil četrto največjo slovensko banko. Svojim prevzemnim apetitom je OTP zadostil z nakupom Nove KBM maja 2021. Čeprav kupnina uradno ni znana, naj bi bil posel po ugibanjih medijev vreden okoli milijardo evrov.

Z "najbolj kompleksnim in največjim prevzemnim postopkom v zgodovini skupine OTP", kakor so Madžari opisali prevzem, so si zagotovili 30-odstotni delež slovenskega bančnega trga. Pri tem velja omeniti, da je OTP NKBM odkupil od sklada Apollo Global Management (80 odstotkov) in Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD (20 odstotkov).

Slednja sta sklenila donosen posel, saj sta za omenjeno banko leta 2015 plačala 250 milijonov evrov, še prej pa je država vanjo vložila 870 milijonov evrov.

Drugi največji naftni trgovec

Madžarski bančni velikan je odigral pomembno vlogo v še eni veliki prevzemni zgodbi. Leta 2021 je madžarski trgovec z naftnimi derivati Mol podpisal 301 milijon evrov vredno pogodbo za nakup 92,25-odstotnega deleža v družbi OMV Slovenija, ki je vključevala tudi 120 bencinskih servisov (39 črpalk je MOL naknadno prodal Shellu).

Vez med nafto in bančnim kapitalom predstavlja približno desetina delnic banke OTP v lasti Mola, s čimer je naftni trgovec največji posamični delničar banke. S prevzemom OMV Slovenija, ki se je formalno zaključil lanskega junija, so Madžari postali drugi največji naftni trgovec pri nas, takoj za domačim Petrolom. Péter Ratatics, izvršni direktor Mola za potrošniške storitve, je lani v pogovoru za Bloomberg Adria TV poudaril cilj povečanja deleža na 40 odstotkov slovenskega trga.

Bloomberg

Orbana skominajo mediji

Madžari so prisotni tudi na slovenski medijski sceni. Leta 2020 je v roke madžarskega medijskega konglomerata TV2 za pet milijonov evrov kupnine prešla televizija Planet TV, čigar lastnik je bil Telekom Slovenije. Pri tem ni nepomembno, da so z lastništvom madžarskega podjetja povezani podjetniki, ki so blizu vladajočim krogom stranke Fidesz madžarskega premiera Viktorja Orbana. Med njimi izstopa madžarski oligarh z obsežnimi lastniškimi deleži v finančnih in nepremičninskih podjetjih ter bankah Joszef Vida.

Podobne povezave s političnim vrhom v Budimpešti so imeli ne nazadnje tudi lastniki, ki so leta 2017 vstopili v medijsko družbo NovaTV24.si. Ti so svoj 45-odstotni lastniški delež v televiziji s povezavami s stranko SDS prodali leta 2022.

Projekt Emonika

Pomemben košček mozaika namer madžarskega kapitala so tudi nepremičnine. Pri tem velja navesti dobrih 740 milijonov evrov vreden projekt obnove ljubljanskega potniškega centra s pripadajočim komercialnim delom Emonika. Gre sicer za javno-zasebni projekt, saj je vlagatelj nadgradnje železniške postaje direkcija za infrastrukturo, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo.

Tudi tu se v ozadju pojavlja bančni velikan OTP. "Slovenske železnice so investitor avtobusne postaje, investitor komercialnega dela projekta Emonika pa je družba Mendota Invest, članica skupine OTP," so zapisali v pojasnilu na naše poizvedbe. Madžarski vlagatelji so ta teden dobili zeleno luč za začetek gradnje 350 milijonov evrov vrednega komercialnega dela projekta.

Kot so nam pojasnili, ta vključuje gradnjo kompleksa s trgovskim središčem, dvema hoteloma, poslovnimi prostori in stanovanji na območju potniške postaje v središču metropole. Sestavni del Emonike je več objektov s skupno 187 stanovanji in 15 tisoč kvadratnimi metri pisarniških prostorov. Poleg bo zrasla najvišja poslovna stavba v prestolnici, ki bo vključevala 20 tisoč kvadratnih metrov pisarniških površin. Projekt kompleksa predvideva tudi gradnjo nakupovalnega središča z 21.500 kvadratnimi metri površine.

Direktor skupine OTP Sandor Csanyi je v zvezi s projektom, ki naj bi ga po napovedih dokončali do leta 2026, dejal, da gre za "največjo investicijo skupine OTP v Sloveniji".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar