Vrh EU: Golob z Ukrajino žuga Orbanu, ta pričakuje evropske milijarde

Če Nemce pri sprejemanju proračuna za prihodnje leto že nekaj tednov močno boli glava, kaj lahko šele pričakujemo od pogajanj okoli poračuna Evropske unije? Danes se namreč v Bruslju z zasedenjem Evropskega sveta začenja veliki finale sedemindvajseterice, na katerem se bodo voditelji skušali poenotiti o temah, ki so tradicionalno najbolj pereče ter razdvajajoče. Govor bo o denarju in novih članih evropske družine.

Revizija večletnega finančnega okvirja (VFO) za obdobje 2021‒2027 in nadaljnja širitev EU na vzhod Evrope ter v smeri zahodnega Balkana so namreč teme, ki bodo v prihodnjih dveh dneh poskrbele za nemalo drame in neprespane noči pogajalcev. Še pred pogajanji o tem, koliko denarja bo v prihodnje na voljo in kako ter komu vse ga bodo razdelili, se je že včeraj v Bruselj na vrh EU-Zahodni Balkan odpravil tudi slovenski premier Robert Golob.

Danes in jutri pa bo s preostalimi evropskimi kolegi skušal najti skupni jezik z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki je pogajanja o proračunu še pred začetkom izmaličil v prerekanje o pomoči Ukrajini in njenem članstvu v Uniji.

Trgovci z novci

Golob je po včerajšnjem srečanju s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, kjer naj bi bil govor tudi o novomeškem Revozu, iz Pariza proti Budimpešti vrgel rokavico. Voditelja sta v en glas zagotovila, da sta pripravljena Ukrajino podpirati, "kolikor dolgo bo treba", saj gre za "našo skupno evropsko varnost in spoštovanje mednarodnega reda, ki temelji na pravu in skupnih vrednotah". Nečemu torej, kar je Madžarska doslej prezrla in prezirala.  

Madžarski voditelj je še pred odhodom v Bruselj začel pisemsko ofenzivo na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, v katerih je zahteval, naj odločanje o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino umakne z dnevnega reda. Orban že več tednov kljubovalno napoveduje, da bo njegova država morebitno vključevanje vzhodnoevropske države v Unijo ‒ s tem pa tudi revizijo VFO ‒ blokirala.

Nič bolj spravljiv ni bil glede denarja, saj je obenem izrazil nasprotovanje štiriletnemu paketu makrofinančne pomoči EU, ki bi Kijevu na pomoč priskočila s 50 milijardami evrov posojil; k temu pa namerava Evropska komisija primakniti še 17 milijard nepovratnih sredstev.

Z naštetim in nekaterimi drugimi dodatki bi revizija VFO za prihodnja štiri leta slabih 1,1 bilijona (tisoč milijard) evrov povečala za dodatnih 100 milijard. Številne članice niso navdušene nad povečanjem vplačil v skupno evropsko blagajno, na kar brez dvoma računa Orban. Poleg Avstrije, Danske in Švedske to še najbolj velja za največjo neto vplačnico Nemčijo, ki je hkrati tudi največja evropska zaveznica Ukrajine, navaja Politico.

Zahodni Balkan – quo vadis?

Vešče preigravanje Orbana s komisijo glede denarja je zasenčilo včerajšnji vrh EU-Zahodni Balkan, na katerem je bil tudi na pobudo Slovenije prav tako govor o širitvi Unije. V ospredju je bila razprava o začetku pristopnega procesa za Bosno in Hercegovino (BiH). "Odločitev o odprtju pristopnih pogajanj z BiH je ključna za ohranjanje zaupanja v EU v regiji," so v pojasnilu stališča naše države pri širjenju povezave na Balkan navedli pri pristojnem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.

Državni sekretar Marko Štucin je v začetku tedna poudaril, kaj je na kocki: "Širitev z državami Zahodnega Balkana in tria Ukrajine, Moldavije ter Gruzije je v geopolitičnem interesu EU, ki hkrati pomeni investicijo v mir, varnost, stabilnost ter blaginjo." Pri tem skrbijo napovedi vodje bosanskih Srbov Milorada Dodika, ki je novembra na lokalni televiziji dejal, da namerava Republiko Srbsko razglasiti za neodvisno državo, kar bi močno destabiliziralo regijo.   

Tudi Srbija kot največja država v regiji se z EU pogaja že od leta 2014, vendar večjega napredka ni dosegla. Kot kaže zadnje poročilo Evropske komisije, sta od 22 poglavij uspešno zaključeni le dve, pri čemer pa sestrski portal Bloomberg Adria poroča, da je država pri oceni pripravljenost članstva v EU od Bruslja prejela oceno 3,05 od petih. Ta je po mnenju Strahinja Subotića, programskega vodje Centra za evropsko politiko v Beogradu, podpovprečna, pri čemer je državo označil za zataknjeno, saj ni zmožna ali pripravljena izvesti potrebnih reform.  

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se resda označuje kot proevropski voditelj, a to predvsem takrat, ko gre za zagotavljanje naložb. Gospodarski predstavniki na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu so nam pojasnili, v kolikšni meri je država skrenila z evropske poti. "Slovenija deli mnenje Evropske komisije, ki poziva Srbijo k izboljšanju poslovnega okolja v državi," so zapisali, pri tem pa podobno kot Subotić poudarili izvajanje reform, ki bi zagotovile "neodvisnost sodstva in ustrezno pravno varnost". Tamkajšnje javnomnenjske raziskave pa medtem kažejo, da podpora članstvu v EU med Srbi upada, saj vstop Srbije v EU zagovarja manj kot polovica vprašanih.

Šest milijard evrov za Zahodni Balkan

Povečanje VFO poleg omenjenih posojil za Ukrajino vključuje še 12,5 milijarde evrov za soočanje z migracijami in krepitev partnerstev s tretjimi državami ter 2,5 milijarde za solidarnostni sklad za naravne nesreče, iz katerega sredstva za popoplavno obnovo črpa tudi Slovenija. Tukaj je še deset milijard evrov za spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter dve od skupno šestih milijard evrov za izvajanje načrta za spodbujanje gospodarske rasti držav Zahodnega Balkana.

Orbanova kravja kupčija

Še včeraj dopoldne se je zdelo, da se bo najpomembnejše evropsko srečanje uvodoma sprevrglo ali v dolgovezno sago zasledovanja gnilega kompromisa ali celo v fiasko. "Pripravljen sem skleniti dogovor o finančnih vprašanjih," je po poročanju Bloomberga dejal Orban, s čimer je imel v mislih popuščanje pri milijardah za Ukrajino. "Nisem pripravljen skleniti dogovora o strateških ali političnih vprašanjih," je še naprej vztrajal pri stališču nasprotovanja pristopnim pogajanjem z Ukrajino.

Glavno vprašanje srečanja bo torej, kakšno ceno je komisija pripravljena plačati za umik madžarskega veta. Madžarski mešetar je pri tem razmeroma jasen, saj je njegove namere v intervjuju za Bloomberg zelo nazorno orisal njegov svetovalec Balazs Orban, ki je dejal, da sta "financiranje Madžarske iz EU-skladov in financiranje Ukrajine dve ločeni zadevi, če EU ne bo vztrajala, da mora financiranje Ukrajine izhajati iz revizije evropskega proračuna," je bil jasen, "potem vprašanji postaneta povezani".

Posredi je denar, saj si Budimpešta prizadeva Evropsko komisijo prisiliti v izplačilo 30 milijard evrov iz evropskih skladov, kolikor jih je ta lani zamrznila, potem ko so se pojavili očitki na račun pomanjkanja vladavine prava in drugih protidemokratičnih potez Orbanove vlade.

Včeraj pozno zvečer je iz Bruslja prišla informacija, da je komisija odmrznila 10 milijard iz kohezijskih skladov, namenjenih Madžarski. Izplačilo je spremljal demanti tako komisije kot tudi Budimpešte, češ da bi bilo to kakor koli povezano z Orbanovim pogojevanjem. Golob je ob tem zgolj lakonično pokomentiral, da sicer ni razlogov za dvom, vendar pa v politiki ni naključij.

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar