Euribor trmari okoli 3,9 odstotka ‒ kdaj bo upadel?

Evropska centralna banka (ECB) na januarskem zasedanju ni spreminjala ključnih obrestnih mer. Te ostajajo nespremenjene že od konca septembra. Na borzah nestrpno pričakujejo nižanje, Isabel Schnabel in Joachim Nagel pa opozarjata pred preuranjenimi začetkom nižanja obrestnih mer.

"Običajno je Fed [ameriška centralna banka] v zadnjih nekaj letih vedno prvi spreminjal ključne obrestne mere približno pol leta prej.'' Robert Holzmann je za Bloomberg TV povedal, da bi ECB morala slediti z zamikom. "Ne vidim razlogov, zaradi katerih bi morali nižati prej." Holzmann velja za najbolj jastrebovsko nastrojenega člana sveta guvernerjev ECB. ECB se bo v četrtek sestal na monetarnem srečanju, na katerem bodo odločali o višini ključnih obrestnih mer. Kako se pred zasedanjem ECB giblje euribor?

Kaj se dogaja z euriborjem?

Z rastjo ali upadanjem euriborja, medbančne obrestne mere, po kateri si denar med seboj izposojajo banke v območju evra, se dražijo ali cenijo posojila oziroma mesečni obroki. V Sloveniji banke za izračun obrestnih mer posojil uporabljajo večinoma šestmesečni euribor, izjema sta SKB in Unicredit, ki uporabljata trimesečnega. Vsi euriborji (mesečni, trimesečni, šestmesečni in 12-mesečni) so že decembra zdrsnili pod raven štirih odstotkov. Najvišji ostaja trimesečni euribor, ki je trenutno pri 3,942 odstotka.

Najnižji 12-mesečni euribor 

Malenkost nižji je šestmesečni euribor, ki je trenutno pri 3,915 odstotka. Tako tri- kot tudi šestmesečni euribor sta v drugi polovici februarja postala bolj umirjena, od začetka februarja sta celo malce zrasla. Enomesečni euribor je v zadnjem tednu malce upadel in je bil v času pisanja članka pri 3,856 odstotka. Najnižji ostaja 12-mesečni euribor, ki je februarja precej pridobil. Zrasel je za okoli 0,25 odstotne točke.

Zakaj je najnižji 12-mesečni euribor, ki je praviloma najvišji, smo pisali že januarja. Ker trgi od sredine leta pričakujejo znižanje referenčne obrestne mere ECB, je to neposredno vplivalo, da je 12-mesečni euribor nižji od trimesečnega. ''Trgovci so znižanja referenčne obrestne mere že vračunali v svoja tržna pričakovanja in pričakujejo nižje obrestne mere v šestih do 12 mesecih, kar je botrovalo upadu 12-mesečnega euriborja," je pojasnil analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković. Pri trimesečnem euriborju je razvidno, da so pričakovanja, da bodo obrestne mere na povišanih ravneh še nekaj mesecev.

''Nekaj podobnega smo videli tudi pred prvimi dvigi obrestnih mer ECB, ko se je nanje najprej odzval 12-mesečni euribor, šele kasneje pa tudi euriborji krajših ročnosti,'' so zapisali v NLB. Dvanajstmesečni euribor se od drugih razlikuje po tem, da je njegovo gibanje bolj predvidljivo. Na dvige in nižanja obrestnih mer se odziva počasneje, vendar prvi.

Kaj napovedujejo analitiki Bloomberga

Trimesečni euribor je referenčna obrestna mera na evropskih finančnih trgih, zato na Bloombergu analitiki napovedujejo njegovo prihodnje gibanje. Analitiki v prvem trimesečju napovedujejo euribor pri 3,9 odstotka. Nižati naj bi se začel v drugem trimesečju, ko naj bi padel na 3,7 odstotka. Najbolj jastrebje je med analitiki razpoložen Manfred Bucher iz bavarske Landesbank. V drugem trimesečju ne pričakuje upada trimesečnega euriborja. Na drugi strani najhitrejše upadanje euriborja pričakuje Angel Talavera iz Oxford Economics, ki v naslednjem trimesečju pričakuje trimesečni euribor pri 3,32 odstotka.

Hitreje naj bi euribor upadal v tretjem in četrtem trimesečju, ko naj bi zdrsnil na 3,45 in nato na 3,2 odstotka. V letu  2025 naj bi še naprej upadal. V prvem trimesečju naj bi bilo okoli vrednosti 2,96 odstotka, ob koncu prvega polletja pa pri 2,77 odstotka. A je treba poudariti, da napovedi postajajo vse manj zanesljive.

Kakšne so obrestne mere v Sloveniji?

Podatki Banke Slovenije, najnovejši dostopni so za december, kažejo, da obrestne mere v Sloveniji ostajajo visoke. V primerjavi z območjem z evrom so pri stanovanjskih posojilih v Sloveniji višje, pri potrošniških posojilih pa ostajajo nižje.

Decembra je povprečna spremenljiva obrestne mera za stanovanjska posojila zrasla na 5,8 odstotka. V evrskem območju je ostala nespremenjena pri 4,86 odstotka. Povprečna fiksna obrestna mera stanovanjskih posojil se decembra ni spremenila in ostaja pri 3,94 odstotka, le malenkost pod vrhom, ki ga je dosegla julija pri 4,03 odstotka. Na ravni evrskega območja je malce nižja in je decembra zdrsnila pod 3,8 odstotka.

Pri potrošniških posojilih je povprečna variabilna obrestna mera upadla s 8,4 na 6,7 odstotka. Povprečna fiksna obrestna mera potrošniških posojil je malenkost zrasla (na 6,76 odstotka), vendar ostaja blizu vrha. Povprečne fiksne in spremenljive obrestne so v evrskem območju višje.

Obseg stanovanjskih posojil gospodinjstev se je decembra povečal, in to najbolj po novembru leta 2022. Pri potrošniških posojilih gospodinjstev se je obseg decembra prav tako povečal, vendar se je rast upočasnila in je bila najnižja po juniju.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar