'Slovenija ni politično zrela za legalizacijo konoplje'

V Sloveniji je trg konoplje precej razvit, čeprav je rekreativna raba prepovedana, medtem ko je medicinska še vedno omejena. Veliko podjetji se zaveda multiplikativnih učinkov, ki bi jih legalizacija konoplje pri nas imela.

Eno od podjetij, ki si najbolj prizadeva za legalizacijo konoplje v Sloveniji, je Talman Group, ki ga je lani ustanovil Američan Alex Rogers, snovalec največje evropske poslovne konference za konopljo (ICBC). Družba pomaga tujim podjetjem vstopati na evropske trge ter deluje kot vezni člen med vlagatelji in zagonskimi podjetji, ki delujejo na področju konoplje. Povezujejo tudi različne raziskovalne inštitute in fakultete, s čimer pomagajo podjetjem izvajati raziskave in iskati vlagatelje.

"Ugotovili smo, da v Evropi manjka povezovalni člen med različnimi akterji industrije konoplje," pove Jakob Jež, direktor razvoja pri Talman Group. V intervjuju za Bloomberg Adria je spregovoril o priložnostih konopljine industrije in učinkih možne legalizaciji na slovensko gospodarstvo.

Omenili ste, da pomagate tujim podjetjem vstopati na evropski trg. Lahko pri konoplji govorimo o panevropskem trgu? Veliko držav ima namreč lastno zakonodajo, ki otežuje čezmejno sodelovanje. Menite, da bomo v prihodnosti priča uniformnemu evropskemu trgu konoplje?

To je največja težava oziroma izziv legalizacije. V ZDA so konopljo legalizirale posamične zvezne države, na zvezni ravni pa še vedno ni legalna. V Evropi je to področje še malenkost bolj omejeno, saj države članice vežejo tako predpisi na ravni Evropske unije kot tudi mednarodne konvencije Združenih narodov, ki prepovedujejo legalizacijo konoplje. V Nemčiji so našli nekakšen obvod pri legalizaciji konoplje.

Menim, da bi bilo dobro, da bi se Evropa tega lotila skupaj in poenotila zakonodajo, zlasti pri industrijski rabi konoplje. Če bi v Evropi bila politična volja, bi se o enotni zakonodaji začelo govoriti že takrat, ko je Nemčija začenjala legalizacijo, vendar se ni nič zgodilo. Bilo bi dobro, če bi Evropa stopila skupaj, vendar dvomim, da bomo v bližnji prihodnosti šli po poti uniformne zakonodaje na področju konoplje.

V gospodarstvu pogosto rečemo, da če Nemčija kihne, Slovenija zboli. Ali je pri konoplji podobno kot v gospodarstvu? Nemčija je nedavno sprejela zakon, ki dekriminalizira rekreativno uporabo konoplje. Menite, da bo Slovenija temu kmalu sledila?

Slovenija pogosto sledi Nemčiji pri zakonodaji, vendar se mi zdi, da smo pri zakonodaji, povezani s konopljo, bolj zmerni in gotovi. To, kar se dogaja v Nemčiji, bo zagotovo pospešilo pogovore v Sloveniji, vendar menim, da Slovenija še ni politično zrela za legalizacijo rekreativne uporabe konoplje. Sem pa prepričan, da se bo zakonodajno področje medicinske rabe konoplje ter raziskav in razvoja malce hitreje uredilo, kot bi se sicer, če Nemčija novega zakona ne bi sprejela.

Menite, da bi legalizacija medicinske uporabe konoplje in sprejetje pravnih aktov za njeno gojenje, predelavo in uporabo v medicinske namene imelo multiplikativne učinke za slovensko gospodarstvo in znanost?

V Sloveniji je medicinska konoplja na papirju legalna že od leta 2017, v praksi pa je daleč od tega. Glavna prepreka je, da v Sloveniji ni dovoljeno gojiti medicinske konoplje, kar pomeni, da jo moramo uvažati. Če bi se to področje uredilo – če bi lahko medicinsko konopljo sami gojili – bi to imelo veliko multiplikativnih učinkov na gospodarstvo.

Največji učinek bi imelo rahljanje zakonodaje glede raziskav in razvoja medicinske industrije. Kot primer: v Nemčiji je industrija medicinske konoplje večmilijardna industrija. Seveda je Slovenija veliko manjša, vendar bi z ustrezno zakonodajo lahko pri nas razvili nišo raziskav in razvoja ter izvoza medicinske konoplje.

Kaj bi legalizacija konoplje za rekreativne namene v Sloveniji pomenila za gospodarstvo in znanost?

To je vidik legalizacije, ki bi imel največji vpliv na gospodarstvo. Če bi popolna legalizacija konoplje za medicinske namene imela največji vpliv na raziskave in razvoj, bi legalizacija konoplje za rekreativno uporabo vplivala na skoraj vse panoge gospodarstva. Pri legalizaciji za rekreativne namene moramo upoštevati, da se ne zviša samo prihodek državne blagajne iz davkov in potencialnih trošarin, temveč se tudi znižajo izdatki, ki jih država nameni za kazensko obravnavanje posesti konoplje in s tem povezane sodne postopke.

The Talman Group

 

Menite, da imamo v Sloveniji dovolj znanja, podjetij in izobraženih kadrov za nadaljnji razvoj industrije konoplje?

Naša majhnost je prednost. Na mnogo raziskovalnih inštitutih v Sloveniji že potekajo zelo napredne raziskave na področju konoplje. Imamo dovolj izobražene kadre, a imamo preveč birokracije in zapleteno zakonodajo, da bi lahko naredili korak naprej.

V katerih segmentih slovenskega gospodarstva vidite največje priložnosti na področju konoplje?

Pri Talman Group največji potencial vidimo na področju raziskav in razvoja, in sicer zaradi več dejavnikov: imamo odlične pogoje za gojenje konoplje, visoko izobražene kadre, kakovostne univerze in raziskovalne inštitute. Pri slednjih tiči najbolj neizkoriščen potencial Slovenije: vse industrije vlagajo velik delež prihodkov v raziskave, industrija konoplje pa ne, ravno zaradi nejasne zakonodaje in razlik v zakonodajah posameznih držav.

Če bi se zakonodaja rahljala, bi Slovenija lahko postala središče za raziskave in razvoj konoplje v svetu. Morda se sliši zelo idealistično, vendar se to že dogaja: poznam primer podjetja iz Silicijeve doline, ki se ukvarja z robotiko in ki je preselilo celoten oddelek za raziskave in razvoj v Slovenijo. Tuja podjetja vidijo velik potencial v naših kadrih in izvozu intelektualne lastnine.

Kako ocenjujete sodelovanje med zasebnim sektorjem in različnimi javnimi raziskovalnimi inštituti na področju konoplje v Sloveniji?

Sodelovanje obstaja, ampak je prešibko. Eden glavnih ciljev Talman Group je, da to sodelovanje spodbudimo in izboljšamo. V Sloveniji še vedno velja stigma, da so podjetja naravnana zgolj k ustvarjanju dobička, čeprav imajo ravno ta kapital, ki ga lahko vlagajo v butične projekte, ki jih država zanemarja.

Pred nekaj leti je pri nas vlada evforija konopljinih izdelkov s CBD. Številni iz kmetijstva so ustanavljali zagonska podjetja, dokler se trg ni zasičil, marže in tržni deleži pa so začeli padli. Na kateri točki trga CBD smo danes v Sloveniji? Ali je proizvodnja izdelkov CBD še vedno privablja številna podjetja?

Poznam veliko podjetij, ki so na področju CBD izdelkov zelo uspešna. Zakaj se je ta evforija ustavila, enega samega odgovora ni. Treba je upoštevati, da je bil zaradi lukenj v zakonu CBD legalen prej kot rekreativna konoplja, zato je bilo toliko povpraševanja. Ker se počasi gibljemo proti legalizaciji, so za potrošnike bolj zanimivi izdelki iz THC – ustvarja se nov trg, na katerem lahko podjetja prodajajo te izdelke.

Medtem so bili tudi na evropski ravni sprejeti nekateri nepotrebni in neustrezni koraki, ki izjemno omejuje prodajo izdelkov CBD v Evropski uniji, predvsem v obliki hrane in pijač. Vredno je omeniti tudi kozmetično industrijo, v kateri posel z izdelki CBD zelo cveti.

Kakšni so trendi na področju konoplje v Sloveniji?

Izjemno priljubljen segment konopljine industrije v Sloveniji so kozmetični izdelki s CBD. Drugi trend, ki bi ga rad omenil, pa je raziskovalni segment konoplje in inštituti, ki delujejo na tem področju. Če se bo zakonodaja, ki ureja področje rekreativne uporabe konoplje, premaknila k liberalizaciji, ima Slovenija velik potencial pri butični proizvodnji konoplje – konoplje, ki je pridelana na popolnoma naraven način in ki je višjega cenovnega razreda. Zanimivi so tudi inovativni pristopi h konoplji, bodisi v kozmetiki bodisi na različnih visokotehnoloških področjih, kot je uporaba konoplje pri proizvodnji baterij.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar