20 let Slovenije v Natu: Kakšna je cena članstva v prestižnem varnostnem klubu?

Brutalna ruska agresija na Ukrajino se preveša v tretjo leto, predsednik Vladimir Putin si je z rekordnim volilnim izidom zagotovil peti predsedniški mandat in je trdno v sedlu, ruski vojni ekonomiji trenutno ni para, po krvavem terorističnem napadu pa je Kremelj napovedal eskalacijo obračuna z domnevnimi storilci in njihovimi pokrovitelji. Ti so po njegovem prepričanju Ukrajinci, za katerimi stoji Zahod na čelu z zvezo Nato.

Evropa v tako negotovih varnostnih razmerah ni bila že od konca druge svetovne vojne, ko je bilo pred natanko 75 leti oblikovano severnoatlantsko zavezništvo. Putinova Rusija je agresivnejša, kot je bila Sovjetska zveza kadar koli, medtem ko obveščevalne službe članic Nata svarijo, da ima ta skomine po baltskih državah in Poljski.

In kje je pri vsem tem Slovenija, ki praznuje 20 let članstva v največjem obrambnem zavezništvu na svetu? "Članstvo v Natu je Sloveniji zagotovilo varnostni položaj, kakršnega slovenski narod ni imel še nikoli v lastni zgodovini. Niti v času nekdanje Jugoslavije niti prej," o koristih članstva meni obramboslovec in evroposlanec Klemen Grošelj.

Vstop v 'prestižni varnostni klub'

Slovenija je skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško v zavezništvo uradno vstopila 29. marca 2004. Priključitev smo leto prej potrdili tudi državljani na referendumih o vstopu v Nato in Evropsko unijo. Vstop v vojaško zavezništvo je podprlo 66 odstotkov volivcev. Za ilustracijo: sredi marca objavljena anketa Nata kaže, da bi ponovni vstop v zvezo podprlo le še 52 odstotkov Slovencev. 

S članstvom si je po oceni obramboslovca in župana Kočevja Vladimirja Prebiliča država zagotovila vstopnico v "prestižni varnostni klub" držav. "Slovenija ima od takrat glas za mizo" z drugimi državami v Evropi in drugod po svetu, pravi, kar po njegovem mnenju "ni minorno dejstvo". Dvajset let članstva v zvezi je naši državi povečalo diplomatsko in zunanjepolitično težo, še dodaja.

"Slovenija je s članstvom v Natu dobila varnostna zagotovila, popolne varnosti pa ne, ker je ni," je ob slovesnem vstopu države v Nato dejal nekdanji predsednik Slovenije Janez Drnovšek. Njegov zunanji minister Dimitrij Rupel je vstop v Nato opisal kot dogodek zgodovinskih razsežnosti.

Toda, kaj po 20 letih meni slovenska javnost? V našem nedavnem pogovoru je pristojni minister za obrambo Marjan Šarec med cilje svojega mandata uvrstil tudi dvig ugleda in podpore vojske v javnosti. "Želimo si povezati slovensko družbo in vojsko," je povedal in poudaril, da bi se morali bolj zavedati, "da nas ta brani in ni tabuiziran subjekt".

Slika je klavrna, saj izsledki nedavne Raziskave o nacionalni in mednarodni varnosti in vojaškem poklicu javnega mnenja kažejo, da smo Slovenci skeptični do Nata. Pa tudi do lastne vojske. Na vprašanje, ali zaupajo Natu, je kar 16,7 odstotka vprašanih odgovorilo, da ji sploh ne zaupa. Delež skeptikov v Evropsko unijo je bil  skoraj enkrat manjši. Nekoliko boljšo oceno od Nata je dosegla Slovenska vojska (SV), ki ji zaupa 14,6 odstotka vprašanih. Vendar pretiranega razloga za slavje ni, kajti gasilcem denimo zaupa kar 57,8 odstotka anketirancev.

Slovenija: Letos dobro milijardo evrov za vojsko

Pacifistične težnje so bile pri nas in v Evropi do začetka ruske agresije izrazite, kar se je odražalo v zanemarjanju držav članic alianse pri vlaganjih v obrambo. Le redke države so dosegale dvoodstotni prag BDP, ki si ga je leta 2014 zadalo zavezništvo. Po lanskem vrhu v Vilni sta dva odstotka novi minimum, pri čemer ga bo letos preseglo 18 od 32 držav članic.

Med njimi ne bo Slovenije, ki je lani dosegla 1,34-odstotni delež BDP. Kot je dejal pristojni minister, bomo omenjeni cilj dosegli do konca desetletja. Skupni finančni načrt ministrstva za obrambo letos je 1,018 milijarde evrov, za prihodnje 1,106 milijarde evrov. Od tega bo šlo 23 milijonov evrov za raziskave in razvoj, kar je največ doslej.

Zanimivo je Slovenija ob vstopu v Nato za obrambo namenjala 1,5 odstotka BDP, leta 2014 pa manj kot odstotek. Šele v zadnjih letih se je delež opazneje povečal in je predlani dosegel 1,29 odstotka.

Prebilič poudarja še makroekonomski vidik članstva. "Biti v Natu naši državi zagotavlja boljšo bonitetno oceno, s čimer se ta lahko ugodneje zadolžuje," navaja.

 

2030 obrambnih milijard evrov

Poljski predsednik Andrzej Duda je na nedavnem obisku Slovenijo pozval, naj v luči agresivne Rusije izdatke poveča na tri odstotke. Poljska, ki te dni praznuje 25 let v Natu, je pri štirih odstotkih BDP, kar je največ v Natu in celo več od ZDA.

Ta je po oceni finančnega analitika Tilna Šarlaha lani obrambni proračun povečala na 3,3 odstotka oziroma 819 milijard evrov. "Evropski izdatki za obrambo so se lani povečali za 4,5 odstotka," pravi in dodaja, da bo večina držav "morala še okrepiti izdatke". Samo lani je svet za obrambo namenil rekordnih 2030 milijard evrov oziroma 9 odstotkov več kot leto prej, dodaja.

"Članstvo prinaša veliko mero varnosti in stabilnosti, saj je tu 5. člen vzajemnega kritja zelo jasen," o členu pogodbe zveze, ki govori o tem, da je napad na eno članico, napad na vse, meni Prebilič. Desetletja nevtralni Finska in Švedska, ki mejita na Rusijo, sta se zavezništvu lani priključili prav zaradi tega "varnostnega dežnika", pravi in pa razbremenitve bremena vzdrževanja večje vojske.

"Članstvo se v Sloveniji žal presoja skozi ozko prizmo izdatkov za obrambo in tistih dveh odstotkov BDP," je kritičen Grošelj. Za primerjavo, pravi, smo v Jugoslaviji za obrambo namenili "nekje med 15 in 7 odstotkov BDP". To je konkretno ponazorilo, "koliko smo s članstvom v Natu privarčevali na račun tako imenovanih mirovnih dividend", poudarja.

Nevtralnost slaba alternativa

Toda Slovenija se uvršča na sam rep članic, v katerih prebivalstvo ocenjuje, da bi morali povečati izdatke za obrambo. Omenjena raziskava Nata namreč kaže, da kar 77 odstotkov državljanov članic meni, da bi morala njihova država povečati obrambne izdatke. Slovenci pa v 25 odstotkih menimo, da bi jih morali zmanjšati, kar je največ od vseh. Največje zagovornice povečanja sta dve novi skandinavski članici, pri čemer povečanje zagovarja kar 55 odstotkov vprašanih Švedov.

Tistim, ki zagovarjajo nevtralnost, Grošelj odgovarja, da ima tudi ta svojo ceno. "Geopolitične razmere v Evropi spreminjajo odnos držav, kot so Švica, Avstrija in Irska," poudarja, kajti tudi izdatki nevtralnih držav se zaradi ruske agresije približujejo "famoznemu Natovemu deležu".

Pravi, da se je članstvo Sloveniji doslej brez dvoma obrestovalo, saj ta "uživa vpliv in položaj", ki ju sama v mednarodnih odnosih "v zadnjih 20 letih in še manj v zaostrenih geopolitičnih razmerah" nikoli ne bi imela.

Predavateljica evropske politike s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Ana Bojinović Fenko opozarja, da je ukrajinska vojna povzročila preoblikovanje EU v "varnostnega akterja". EU bi lahko začela oblikovati svojo obrambno politiko mimo Nata, kar pa bo za Slovenijo "velik izziv, saj je že njen prispevek v Natu nedostojen". Meni, da je zato treba razmisliti o kakovosti prispevka. "Država ima dovolj strokovnjakov za delo vojske kot instrumenta zunanje politike, in to ne nujno v ofenzivnem smislu," sklene pogled v prihodnost.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar