Borzni pregled: Wall Street evforično, Kospi rekordno, a na obzorju nevihta

V zadnjem tednu so vlagatelji lahko opazovali razhajanja med posameznimi razredi sredstev – medtem ko so se delnice predvsem tehnoloških podjetij krepile, so politični pretresi, strah pred inflacijo in gospodarskim nazadovanjem zaradi geopolitične krize udarili po obvezniškem trgu. Globalna makroekonomija le s težavo absorbira in blaži daljnosežne posledice konflikta na Bližnjem vzhodu, hkrati pa se zdi, da je Wall Street postal povsem imun za klasične zakonitosti vrednotenja tveganj in posledičnega diskontiranja.

To se najbolj očitno kaže v dejstvu, da ameriški delniški trgi samozavestno nadaljujejo svoj zmagoviti pohod, čeprav se na obzorju zbirajo temni oblaki s trga državnih obveznic. Razprodaja obveznic v svetovnem merilu namreč vse hitreje dohiteva tvegani nakupovalni zagon na delniških borzah, kar ustvarja krhko makroekonomsko sliko, ki od institucionalnih vlagateljev in centralnih bank zahteva veliko previdnost.

Wall Street: Od evforije AI do borznega balona

Michael Burry, vlagatelj, ki je zaslovel v filmu The Big Short, je v začetku tedna opozoril, da trg spominja na vrhunec pikakomovskega balona, tik preden je počil. Pri tem je posebej navedel strm skok delnic čipov, ki je indeks polprevodnikov filadelfijske borze dvignil za skoraj 70 odstotkov od konca marca.

Epicenter trenutnega borznega optimizma pač ostaja onkraj Atlantika, kjer je osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 v minulem tednu prebil še eno zgodovinsko mejo. Na krilih neslutene ekspanzije AI je najpomembnejši ameriški delniški barometer presegel mejo 7.500 točk, s čimer je najlepše možno kronal svoj neverjetno impresiven sedemtedenski niz nepretrgane rasti. Teden je končal pri 7.408 točkah.

 

Za večino opazovalcev presenetljiva rast ni le logična posledica klasične rotacije kapitala iz defenzivnih v sektorje z ogromnim potencialom, temveč kaže na globoko prepričanje vlagateljev, da bo generativna umetna inteligenca v prihodnjem desetletju povzročila tektonski premik, ki bo eksponentno povečal produktivnost dela in posledično občutno zvišal dobičkonosnost ameriških korporacij. Po analizi Bloomberga Intelligence bodo kapitalski izdatki največjih tehnoloških podjetij – hiperscalerjev – v tem letu dosegli osupljivih 650 milijard ameriških dolarjev, kar je skoraj 60-odstotna medletna rast.

Kljub temu nekateri analitiki že opozarjajo na nevarno in vse bolj očitno razhajanje med delniškimi in obvezniškimi trgi, ki se je v zadnjem tednu še dodatno poglobilo. Zaskrbljenost glede donosnosti narašča, v petek je svetovni padec državnih obveznic zahtevane donose dvignil na vrhove iz leta 2023.

Zgodovina kaže, da rast zahtevanih donosnosti državnih obveznic slej ko prej ohladi pregrete trge ter zmanjša apetit vlagateljev po tveganju na delniških borzah. Vlagatelji na Wall Streetu za zdaj to tveganje vztrajno ignorirajo, saj so prepričani, da bo monumentalni tehnološki preboj v celoti pretehtal naraščajočo ceno dolžniškega financiranja in okrepljeno inflacijo.

Ena najbolj odmevnih in bizarnih zgodb s trga je bil neuspešen poskus mega prevzema GameStopa, na čelu katerega je kontroverzni izvršni direktor Ryan Cohen. Za uveljavljenega spletnega trgovskega velikana eBay naj bi bil pripravljen odšteti kar 56 milijard ameriških dolarjev. Ta drzna poteza bi še pred nekaj leti veljala za znanstveno fantastiko, saj je tržna vrednost GameStopa približno 10 milijard dolarjev, kar je manj kot četrtina vrednosti eBaya. Za izvedbo posla bi se moral GameStop močno zadolžiti, kar je povsem v skladu z opozorili o širšem evforičnem tržnem sentimentu Burryja in njegovih (pesimističnih) somišljenikov; eBay je ponudbo sicer zavrnil, v pismu, ki ga je v torek poslal predsednik uprave Paul Pressler, pa zapisal, da ta ni niti verodostojna niti privlačna.

 

Fed: Poglabljajoča se dilema za Warsha

Ali bodo ameriški indeksi, v katerem prednjačijo tehnološke delnice, nadaljevali svoj zmagoviti niz, je odvisno predvsem od denarne politike Feda. Tega je po sagi zamenjave na njenem vrhu naposled le prevzel Kevin Warsh, za katerega velja ocena, da je človek, ki "razume" predsednika Donalda Trumpa. Ameriški predsednik kljub naraščajočim inflacijskim pritiskom zaradi vojne v Iranu od naslednika upornega Jeroma Powlla pričakuje pocenitev denarja, kar bi ZDA lahko ne samo nagnilo v gospodarsko pregrevanje, ampak bi tudi sprožilo dvome o neodvisnosti Feda in globalni vlogi dolarja.

Senat je v četrtek izglasoval njegovo imenovanje na vrh banke Fed le nekaj ur po tem, ko je vladno poročilo o veleprodajnih cenah povečalo zaskrbljenost nad pospešeno inflacijo. Indeks cen proizvajalcev se je aprila v primerjavi z minulim letom zvišal za šest odstotkov, kar je preseglo vse ocene v anketi Bloomberga.

Jedrni kazalnik veleprodajne inflacije, ki izključuje hrano in energijo, se je zvišal za 5,2 odstotka, kar kaže na to, da se zaradi vojne povišanje stroškov energije širi tudi na druge dobrine. Vztrajna inflacija, ki jo je poslabšal šok cen nafte zaradi iranske vojne, bo za Warsha velik izziv, medtem ko bo krmaril med pritiskom Bele hiše, pričakovanjem trgov in makroekonomsko realnostjo.

 

Evropa: Zaostanek za ZDA in Azijo

V Evropi se makroekonomska slika kaže v drugačni luči, povezani tako s širšimi geopolitičnimi razmerami kot notranjepolitično krizo vlade Keira Starmerja v Združenem kraljestvu; vendar ima drugačne posledice. Namesto obrestnega dviga v Frankfurtu razmišljajo o ohranitvi OM na trenutnih ravneh, kajti evrogospodarstvo se sooča z napovedmi pičle rasti ali celo nazadovanja. Britanske dolžniški papirji so zaradi notranjepolitične krize pod hudim pritiskom, kajti zahtevana donosnost na njeno 10-letno obveznico je že 5,18-odstotna.

Junijski in pozneje še en dvig obrestnih mer ECB v septembru, ki sta bila do pred kratkim skorajda neizogibna, sta zato zdaj pod vprašajem, saj napovedi kažejo, da bodo energetsko odvisna gospodarstva evroobmočja najbolj prizadeta zaradi podražitve nafte, kar utegne zavreti ekonomsko aktivnost.

Zanimiv preobrat, ki utegne močno vplivati na kapitalske trge na stari celini, je posledica naraščajočih strahov pred ponovitvijo t. i. grškega scenarija in recesije v evroobmočju. To v tem letu že tako ni v najboljši formi, tako v primerjavi z ZDA kot tudi Azijo.

Indeks Stoxx Europe 600 naj bi letos pridobil 11 odstotkov, kar je pol manj od S&P 500. Razlog? Na evropsko gospodarstvo bolj vplivajo inflacija in motnje v dobavnih verigah, ki jih je povzročila vojna v Iranu, v njem pa skoraj ni podjetja, ki bi bilo v središču razcveta AI. Tehnološke delnice sestavljajo približno osem odstotkov indeksa Stoxx Europe 600, medtem ko v S&P 500 42 odstotkov. Predvsem pa delnice čiparjev sestavljajo le 3,5 odstotka evropskega referenčnega indeksa v primerjavi s približno 18 odstotki za S&P 500 in MSCI Asia Pacific.

 

Trump pri Xiju, Kospi rekordno

V Aziji je zgodovinsko srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom prineslo nekaj pozitivnih premikov v mednarodni trgovinski arhitekturi. Trump je izrazil optimizem in pričakovanje, da bo Kitajska v kratkem porabila milijarde dolarjev za uvoz ameriških kmetijskih izdelkov in nakupe Boeingovih letal, s čimer bi se utegnil zmanjšati ameriški trgovinski primanjkljaj. Vlagatelji so sicer pričakovali nakupe vsaj 500 Boeingovih letal, zato je delnica po koncu obiska v četrtek upadla za 4,7 odstotka.  

Ta nepričakovana otoplitev dvostranskih odnosov in vsaj začasno zmanjšanje neposrednih trgovinskih napetosti med največjima svetovnima velesilama pa sta imela pozitivni učinek na azijske borze.

Opazna je krepitev južnokorejskega osrednjega delniškega indeksa Kospi, ki je v zadnjem tednu sicer izgubil dobrih 3,6 odstotka, a je v petek za kratek čas prvič presegel mejo osem tisoč točk, potem ko je teden prej prebil sedem tisoč točk. Njegova rast je posledica povpraševanja po delnicah proizvajalcev polprevodnikov, saj je družba Samsung Electronics presegla tržno kapitalizacijo tisoč milijard. Družba se je uvrstila med le štiri azijska podjetja, ki so vredna več kot 500 milijard dolarjev, skupaj s TSMC, SK Hynix in Tencentom.

 

Rast potrjuje, da je svetovno povpraševanje po strojni opremi z AI postalo prevladujoča sila, ki preoblikuje delniške trge, in južnokorejski referenčni indeks, bogat s čipi, se je spremenil v enega najuspešnejših na svetu. Kospi je letos pridobil 75 odstotkov vrednosti, potem ko je leta 2025 zabeležil 76-odstotni skok – kar je njegov najboljši letni rezultat od leta 1999, navaja Reuters.

Delnice družbe LG Electronics, ki naj bi se z Nvidio pogovarjala o sodelovanju na področju humanoidnih robotov, so minuli teden v Seulu zrasle za 55 odstotkov, s čimer so postale najuspešnejše na pomembnem regionalnem indeksu. Japonski Fanuc je pridobil 10 odstotkov po dogovoru z Googlom, ki je del Alphabeta, o razvoju umetne inteligence za industrijske robote. Delnice podjetij, povezanih s humanoidnimi roboti, so v petek v Koreji in na Kitajskem znova zrasle, medtem ko so delnice proizvajalcev čipov v regiji upadle.

 

LJSE: Padec Petrola in do kod gre lahko Krka?

Na Ljubljanski borzi je osrednji slovenski indeks SBITOP v minulem trgovalnem tednu petkovo trgovanje sklenil pri 2.997,95 točke, kar je 0,46 odstotka več od vrednosti tedna pred tem. Pred tem je v četrtek je postavil novo rekordno vrednost in dan končal pri 3021 točkah.

Omeniti moramo nadaljevanje nihajne zgodbe zavarovalnice Vzajemna, saj se je delnica do konca tedna spustila vse do vrednosti 1,30 evra.

Opazna je še skoraj petodstotna petkova pocenitev delnice trgovca z energenti Petrola. Zdrs vrednosti za 4,68 odstotka je bil posledica objave rezultatov poslovanja v prvem četrtletju, ko je skupina ustvarila 8,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 73 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. 

O poslovanju v prvem četrtletju so poročali tudi v novomeškem farmacevtskem velikanu. Krka je razkrila, da so prihodki od prodaje v prvih treh mesecih zrasli za osem odstotkov, na 565,8 milijona evrov. Čisti dobiček po treh mesecih Krke se je zmanjšal za 21 odstotkov, na 120,95 milijona evrov.

Bloomberg navaja, da je 12-mesečna ciljna cena analitikov postavljena pri 225 evrih, medtem ko so Krkine delnice petek sklenile pri 258 evrih. "Verjetno je še nekaj prostora za manjšo dodatno rast, vendar se postopoma približujemo ravni vrednotenja, ki ni več nizka, tako z vidika relativnih kazalnikov kot tudi pričakovanih prihodnjih stopenj rasti, ki bodo težko presegle srednje enomestne stopnje," je v oceni o prihodnjem gibanju delnice zapisal analitik Ipopeme Securites Vladan Pavlović.

 

O poslovanju je konec tedna poročala tudi skupina Telekom Slovenije, ki je v prvem četrtletju leta ustvarila 178,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke več kot v istem obdobju leta 2025. Prihodki so se povečali zaradi rasti števila uporabnikov ter večje prodaje IT-blaga in storitev, so sporočili iz družbe. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki, EBITDA, je znašal 66 milijonov evrov, kar je za sedem odstotkov več kot v letu 2025.

V regiji Adria odmeva tudi zgodba o NLB-jevem prevzemu Addiko Bank. Ta je objavila prospekt prostovoljne javne prevzemne ponudbe za pridobitev kontrolnega deleža v Addiko Bank, s čimer se je uradno začelo obdobje za sprejem ponudbe. NLB za delnico Addika ponuja 29 evrov bruto vključno z dividendo, pri čemer mora za uspeh prevzema pridobiti najmanj 75 odstotkov glasovalnih pravic.

Na to je tekmec Raiffeisen Bank International odgovoril z napovedjo, da bodo prvotno objavljeno ceno 23,05 evra za delnico Addiko Bank zvišali na 26,50 evra na delnico (z dividendo leta 2025). Tekma za veliki prevzem na bančnem trgu regije Adria se, kot kaže, zaostruje.