Dva tedna po tem, ko je Christine Lagarde vlagatelje opozorila, da se Evropska centralna banka približuje zvišanju obrestnih mer, je junijski dvig vse manj samoumeven.
Ker cene nafte niso poskočile tako močno, kot so se mnogi bali, ker se višji stroški energije za zdaj še niso širše prelili v inflacijo in ker gospodarstvo 20 držav evrskega območja stagnira, se zdi, da predstavniki ECB spreminjajo svoja stališča.
Če so prej nakazovali, da bo zaostritev denarne politike potrebna, razen če se cenovni pritiski umirijo in se konflikt na Bližnjem vzhodu konča, zdaj pravijo, da bi se morali inflacijski obeti še dodatno poslabšati, da bi ukrepali.
Gre za odmik od presenetljivo neposredne pripombe Lagarde po zadnji seji ECB, ko je dejala, da "v smislu smeri vem, kam gremo". Premik poganja nenehna negotovost glede Irana, zaradi katere tudi druge centralne banke po svetu čakajo v upanju, da bi lahko rešitev vojne še preprečila potrebo po škodljivih zvišanjih obrestnih mer.
"Junijski dvig ostaja mogoč in bi se lahko še izkazal za upravičenega, prav tako pa tudi ohranitev obrestnih mer," je dejal Stefan Gerlach, glavni ekonomist EFG Bank in nekdanji namestnik guvernerja irske centralne banke. "Ta možnost si zasluži resnejšo obravnavo, kot ji jo dopušča trenutno soglasje."
Najnovejši podatki podpirajo stališče, da višji stroški zadolževanja, ki jih vračunavajo trgi, niso neizogibni. Ankete kažejo na hitrejšo inflacijo kratkoročno, vendar tudi na stabilna pričakovanja v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Pod nadzorom se zdi tudi rast plač, ki naj bi ostala precej pod prejšnjim vrhom.
Olli Rehn, guverner finske centralne banke, je v sredo dejal, da so inflacijska pričakovanja "še vedno zasidrana", gibanja plač v evrskem območju pa označil za "pomirjujoča".
Celo članica izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel, najbolj jastrebovsko razpoložena predstavnica ECB, je ta mesec dejala, da se je tveganje za zaostritev denarne politike sicer povečalo, vendar bi bila ta potrebna le, "če se šok zaradi cen energije razširi".
Tu je tudi gospodarstvo, ki je v prvem četrtletju komaj doseglo rast, odtlej pa je doživelo upad v storitvenem sektorju. Nadaljnja šibkost bi lahko delovala kot protiutež pritiskom na rast inflacije in bila argument za to, da ECB obrestne mere ohrani nespremenjene.
Podpredsednik Luis de Guindos, ki se ta mesec upokoji, je pozval k previdnosti in pri tem navedel vpliv na rast, ki bo po njegovem mnenju "v prihodnjih tednih postal veliko bolj viden". Grški centralni bankir Yannis Stournaras je strahove pred recesijo označil za "resnične in upravičene".
"V gospodarstvu že opažamo nekaj šibkosti," je dejal Anatoli Annenkov, višji ekonomist pri Societe Generale. "To bo ublažilo inflacijske pritiske in zmanjšalo tveganje sekundarnih učinkov. Zaostrovanje denarne politike zato še ne bi smelo biti samoumevno."
Za nekatere pa so dvigi še vedno na obzorju. Trgovci stavijo na tri dvige, začenši junija, medtem ko ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg, napovedujejo dviga za četrt odstotne točke junija in septembra.
Morda se ravnajo po jastrebih v ECB, kot so Nemec Joachim Nagel, Avstrijec Martin Kocher in Slovak Peter Kazimir, ki vsi pravijo, da se je dvigu obrestnih mer na naslednjem zasedanju mogoče izogniti le, če bodo prišle dobre novice glede vojne.
Kip simbola evra pred sedežem Evropske centralne banke v Frankfurtu. Foto: Liesa Johannssen/Bloomberg
"Nedavna komunikacija ECB nakazuje, da je dvig obrestnih mer bodisi neizogiben bodisi osnovni scenarij, če ne bo večjih presenečenj," je dejal Paul Hollingsworth, vodja ekonomike razvitih trgov pri BNP Paribas Markets 360. "Če bi se cene energije še občutneje zvišale, bi lahko videli celo razpravo o večjem koraku."
Večji dvig obrestnih mer je malo verjeten. Nagel je vprašanje o tej možnosti zavrnil z besedami: "Dober poskus." Toda oblikovalci denarne politike so pred težko izbiro: pokazati odločnost z zvišanjem obrestnih mer in tvegati, da bodo morali hitro spremeniti smer, ali počakati dlje in se morda znajti v položaju, ko bodo morali zaostanek nadoknaditi.
Lagarde se dobro zaveda, da je ECB v preteklosti naredila obe napaki. "Nenehno smo razpeti med tveganjem, da se odzovemo prehitro, in tveganjem, da se odzovemo prepozno," je prejšnji teden dejala za špansko televizijo.
"Razmere na Bližnjem vzhodu bodo verjetno še nekaj časa zelo negotove," je dejala Katharine Neiss, glavna evropska ekonomistka pri PGIM. "Zato se bo ECB želela izogniti temu, da bi se vnaprej zavezala določeni poti denarne politike."
.webp){kind=icon}
